V življenju se soočamo z različnimi vrstami odpornosti – fizično, duševno, čustveno – toda v obdobju pandemije se zdi še posebej zanimiva odpornost skupnosti. Občutek, ki ga doživimo, ko se v času krize (vsi) povežemo in jo premagamo. Eden takih primerov je, ko so ljudje vsak dan na svojih balkonih z aplavzom izrazili hvaležnost in podporo ključnim uslužbencem.
V preteklosti smo bili večkrat priča prepričljivim primerom odpornosti skupnosti. London je recimo med drugo svetovno vojno spisal številne zgodbe, ki govorijo o občutku skupnega trpljenja; o močni družbeni povezanosti, o ljudeh, ki so skupaj preživljali noči, nagneteni v proti-bombnih zakloniščih. Občutek pripadnosti je bil tako fizičen kot psihičen, skupne stiske so ustvarile izjemno močno vez. Med pandemijo COVID-19, ki smo jo doživljali po celem svetu, pa so od nas zahtevali, da to storimo sami, brez naše kolektivne podporne mreže. Nekateri smo imeli družine, drugi pa so bili popolnoma sami. To je postala naša nova normalnost, ki je vplivala na naše življenje in odnose.
Ko se produktivnost in dobro počutje sesujeta
Seveda imamo Zoom, Messenger in FaceTime, če naštejemo le nekaj digitalnih orodij, na katera se tako zelo zanašamo. Toda na zaslonu je preprosto zgrešiti tisti majhen nasmešek ali rahlo premikanje glave, ki kaže na dvom, še posebej, če obstaja časovni zamik in se slika popači. Zaradi tega pogrešamo številne namige, ki bi nam omogočili, da bolje razumemo, kaj drugi mislijo in čutijo.
S pandemijo, zaprtjem držav in različnimi stopnjami samo-odrejene izolacije, ki ustvarjajo nešteto individualnih izkušenj, je fizična razdalja, ki smo jo morali sprejeti, povečala tudi psihološko. Združevanje naenkrat ni bilo možno.
Ta družabni odklop je postal pomemben tudi pri delu. Ampak zakaj? Zakaj se o tem pogovarjamo v povezavi z opravljanjem našega dela? Mar ni veliko ljudi reklo, da so med zapiranjem postali bolj produktivni?
Tisti, ki smo starši in smo morali usklajevati delo, šolanje na domu in druge skrbi, smo se morda počutili, kot da ničesar ne delamo dobro! Jaz sem lani usklajevala dva otroka, 4-dnevni delovni teden, gradila in razvijala sem svoje podjetje, in prvič bila zelo blizu izgorelosti! Nekateri smo se počutili, kot da nič ne delamo dobro ali popolno več kot eno leto!
Mnogi pa pravijo, da so naredili več. Niso izgubljali časa za vožnjo na delo in domov, kar je bil velik plus. Prispevalo je tudi to, da nas sodelavci ne motijo nenehno. Možnost dolgotrajne osredotočenosti na projekt ali nalogo je bila super! Tako super, da se je pri mnogih od nas razvila tudi nezmožnost izklopa. Izgorelost in stres, ki sta bila na delovnih mestih pred pandemijo na visoki ravni, smo v zadnjih 16 mesecih dejansko položili v »lonec na pritisk«.
Podpiranje odnosov pri delu
Dobro počutje na delovnem mestu je bistveno za zavzetost zaposlenih in dolgoročno produktivnost. Zanimivo je, da študije kažejo, da sta stopnja zavzetosti in produktivnost zaposlenih močno povezani z njihovimi odnosi na delovnem mestu. Po Gallupovih besedah je njihova raziskava1 »večkrat pokazala konkretno povezavo med tem, da delamo z najboljšim prijateljem, in količino prizadevanj, ki jih vložimo pri svojem delu. Na primer, ženske, ki imajo v službi najboljšo prijateljico, imajo dvakrat več možnosti, da se bodo zaročile (63%) kot tiste, ki trdijo drugače (29%).«
Na prijateljstvo na delovnem mestu pa nekateri gledajo skeptično. Ne glede na to, ali ste usmerjeni k rezultatom ali k procesu se lahko ideja, da bi imeli prijatelja na delu, zdi prijetna. Vendar toliko je že tako ali tako treba narediti, kje bomo našli še čas za prijateljstvo. In kaj je sploh smisel? Dr. Jody Aitken, specializirana za preučevanje dobrega počutja in kompleksnih sistemskih sprememb, ima odličen odgovor2: »Govorimo o temeljni želji, da bi bili v življenju zdravi in srečni. V službi preživite osem ur na dan. Prijatelji vas napolnijo z energijo; zaradi njih se počutite bolje. Nasmejijo vas, lahko pa tudi izzovejo. Odlično pa deluje tudi na organizacijski ravni. Ljudje bodo prijateljem pomagali bolj kot samo sodelavcem. Če vidim, da se mučite in ste moj prijatelj, vam bom pomagal. In bolj verjetno bom prosil za pomoč prijatelja, kot nekoga, ki ga dojemam kot sodelavca. Veliko več vzajemnih izmenjav se v organizaciji zgodi med ljudmi, ki so prijatelji. Tako da, dobro je za posameznika, zelo koristno pa je tudi za celotno organizacijo.«
Odnosi med ljudmi pri delu se izboljšajo, če skrbijo drug za drugega. Ko si na primer vzamejo čas za poslušanje ali pohvalo, za priznanje. To, da vas pri računalniku prekine sodelavec, ki je hkrati prijatelj, tudi ni tako slabo, kajne?
Sarah Metcalfe
Družabno povezovanje vpliva na rezultate
Ljudje smo družabne živali, kar velja tudi pri delu. To stališče sta razvila zgodovinar Rutger Bergman v knjigi Humankind: A Hopeful History (Človeštvo: Upanja polna zgodovina) ter antropolog Brian Hare in pisateljica Vanessa Woods v knjigi Survival of the Friendliest (Preživetje najbolj prijaznih). V njih navajajo, da že tisočletja obstajamo v plemenih in zato smo pametnejši, sposobnejši in bolje delamo, ko delamo skupaj, komuniciramo in smo prijazni.
Koncept družabne živali je še posebej pomemben, saj nas tudi vrača k naši fiziologiji. V svojem članku »Pomen pozitivnih odnosov na delovnem mestu3« raziskovalka pozitivne psihologije in avtorica Elaine Houston navaja nekaj študij, ki kažejo fiziološki vpliv odnosov v kontekstu dela. Na primer: »Kadar so za odnose na delovnem mestu značilni sodelovanje, zaupanje in poštenost, se aktivira možganski center za nagrajevanje, ki spodbuja interakcije v prihodnosti, ki spodbujajo zaupanje, spoštovanje in samozavest zaposlenih, pri čemer zaposleni verjamejo v najboljše pri drugih in se navdihujejo pri svojem delu (Geue, 2017) «.
Vlaganje v prijateljstva na delovnem mestu ustvarja kulture ter organizacije, bolj usmerjene na sodelovanje in podporo, hkrati pa jih spodbujajo, da so bolj uspešne. Člani ekipe so lahko naši navijači in naši izzivalci. Kot navijači praznujejo naše uspehe in nas v trenutkih dvomov motivirajo. Kot izzivalci nas spodbujajo s postavljanjem pravih vprašanj, da se premaknemo v pravo smer. Hkrati imajo potrebno razdaljo, da nam pomagajo videti, kaj nam manjka. To poslanstvo lahko izpolnijo prav zato, ker so naši prijatelji. Med nami obstaja občutek zaupanja in povezanosti, ki omogoča, da se osredotočijo na podajanje konstruktivnih povratnih informacij, ki jih prejemnik ne bo doživel kot napad. Prijatelji nam želijo pomagati in to razumemo, zato poslušamo. Ključna sestavina je psihološka varnost.
Proces do odličnega dela kot vir dobrega počutja
Nedavna epizoda podcasta WorkLife4, ki ga pripravlja organizacijski psiholog Adam Grant, nam ponuja odličen primer. Gost, dramatik in igralec Lin-Manuel Miranda, ki je ustvarjal in igral v broadwayskih muzikalih »In the Heights« in večkrat nagrajenemu »Hamilton«, opisuje svoj ustvarjalni proces in pomen timskega dela pri ustvarjanju njegovih muzikalov. Pojasnjuje, kako je eden njegovih glavnih sodelavcev doumel, da so Mirandi pomembni roki, in se je odločil, da bo vsak petek dopoldne organiziral srečanja, na katera bi dramatik prinesel v razpravo svoje novo gradivo. Miranda je bil nad rezultatom navdušen: »[…] Bilo mi je v veselje delati za to petkovo srečanje. In tako se naredi »In the Heights«. Tako se naredi »Hamilton«; ko veš, da če trdo delam – in pisanje je vedno težko – svoje delo prinesem v sobo z ljudmi, pametnejšimi od mene. In vsi skupaj bomo pognali kolesa in naredili nekaj boljšega.«
Delo s to ekipo je bilo ključnega pomena za Mirandin ustvarjalni proces: roki so mu dali občutek za strukturo, sestanki pa so, zaradi možganske nevihte, izboljšali tudi kakovost njegovega dela. Opazite, kako uporablja besedo “veselje”? To čustvo tako očitno živi v procesu, ki ga opisuje: »Ob sodelovanju je bilo čutiti veselje.
Globoka povezanost je Mirandini ekipi omogočila učinkovito sodelovanje in uživanje v procesu, s čimer je na koncu prispevalo tudi k njihovemu splošnemu počutju.
Pri delu je ekipa naša skupnost
Vrnimo se k trenutnemu položaju. Ko pomislimo na »stari« svet dela, kaj najbolj pogrešamo?
Nedvomno povezanost, pozitivno energijo, tovarištvo.
Odnosi so eno od štirih področij, ki sestavljajo delovno srečo. Smiselno delo skupaj z odličnimi ljudmi – tako se delo opravi. Vendar to ni samoumevno, ne zgodi se samo od sebe. Za to, da učinkovito delaš z ekipo moramo razvijati in negovati povezanost med člani skupine. Da jim bo udobno, morajo občutiti psihološko varnost. Vedeti morajo, da lahko delijo svoja mnenja, podajo povratne informacije in da se lahko tudi ne strinjajo, brez da bi se bali kakršnega koli negativnega odziva. Želijo občutiti, da si krijejo hrbet med seboj. Začutiti morajo, da so del skupnosti, v najboljšem pomenu besede.
Ob Mednarodnem tednu delovne sreče, ki poteka v tem tednu smo, v sodelovanju z managerkama delovne sreče Majo Lončar in Petro Božič Blagajac iz Palete znanj, k objavi svojih razmišljanj povabili tudi strokovnjake in praktike za delovno srečo iz globalne mreže Woohoo Unlimited. Tokratni zapis je prispevala Sarah Metcalfe, managerka delovne sreče iz Happy Coffee Consulting, Velika Britanija.
VIRI
1 https://www.gallup.com/workplace/236213/why-need-best-friends-work.aspx
2 https://fridaypulse.com/the-science-of-happiness-connecting-why-relationships-at-work-matter/
3 https://positivepsychology.com/positive-relationships-workplace/
4 *WorkLife podcast by Adam Grant: June 29, 2021 episode
Sarah Metcalfe
