V organizacijah je pogosto zaposlena široka plejada ljudi z različnimi talenti, nekateri tudi številnimi, pa z izkušnjami, strokovnim znanjem, in izobrazbo.
Formalna izobrazba pri nas še vedno šteje in problemi pogosto nastanejo, ko ima nek zaposleni previsoko izobrazbo za delo, ki ga opravlja, ko torej njegovo znanje, spretnosti in izobrazba presegajo zahteve dela.
Problemi se odražajo tako na psihi takega posameznika, kot v medsebojnih odnosih zaposlenih.
Migrantka na primer, ki ima visoko strokovno izobrazbo, je zadovoljna, da dobi delo čistilke ali kuharice. Se ne pritožuje, delo opravlja vestno, ker ve, da nima na voljo kaj prida izbire.
Pač pa znajo biti težave z zaposlenimi, ki jim je kako delo ali opravilo skoraj žaljivo. Zaposlil sem nekaj ljudi, mladih kolegov ekonomistov, ki so bili že prve dni prepričani, da jim diploma ugledne fakultete zagotavlja kompetence, da bodo v podjetju takoj prevzeli odgovorne, vodilne položaje. Bili pa so tudi drugi, ki so diplomirali na naših manj uglednih ali celo na tujih poslovnih šolah, ki pa jim ni bilo težko prijetni za vsako delo, da bi ga spoznali in hitro napredovali po ploščati hierarhiji na vodilna mesta. S tistimi prvimi smo se kar hitro razšli, saj je bila njihova primarna preokupacija, da dobijo plačilo po izobrazbi, ne pa po opravljenem delu in odgovornosti.
Po drugi stani pa se spomnim primerov, ko organizacija, ki sem ji svetoval, ni želela zaposliti preveč izobraženega strokovnjaka, ki je bil pripravljen delati na »nižjem« delovnem mestu, saj druge zaposlitve ni imel.
Taka miselnost o previsokih kvalifikacijah je po nekaterih svetovnih strokovnih ocenah kar močno prisotna, saj ugotavljajo, da skoraj tretjina svetovne delovne sile meni, da ima presežne kvalifikacije. Zelo verjetno se bo ta trend nadaljeval, saj daljše šolanje pomeni višjo izobrazbo, ki presega zahteve trga oziroma prostih delovnih mest, spreminjajo se zahteve po spretnostih, ki jih pogojuje tehnološki napredek. Posamezniki prevzemajo delovna mesta, na katerih ne izkoriščajo v celoti svojih kvalifikacij. Morda se pravzaprav bližamo prihodnosti množične prekomerne kvalifikacije.
Razumevanje morebitnih posledic zaposlovanja preveč kvalificiranih delavcev postaja ključnega pomena za organizacije. Njihova prisotnost bi lahko povečala ali zmanjšala skupno produktivnost. Pogosto je konzervativno mnenje vodij, da je preveč kvalificirani zaposleni lahko problematičen. Za ambicioznega in sposobnega vodjo pa ta problem lahko predstavlja edinstveno priložnost za zaposlene in njihovo organizacijo.
Nedavno je bila v Journal of Management objavljena študija, v katero je bilo posredno vključenih več kot 85.000 zaposlenih. Študija med drugim ugotavlja, da je zelo pomembno, kako si zaposleni razlagajo svojo situacijo. Da bi bilo pri delu zadovoljni in uspešni, se praviloma uvrščajo v eno od treh skupin:
- imeti morajo prepričljive motive za opravljanje dela
- pri delu morajo čutiti navdušenje
- zaupati morajo v svoje sposobnosti.
Zakaj torej študija ugotavlja, da so preveč kvalificirani zaposleni lahko škodljivi ali koristni za podjetja, za katera delajo?
Nekateri preveč kvalificirani zaposleni si negativno razlagajo svojo delovno situacijo in se osredotočajo na to, kako je njihovo delo (nekako) pomanjkljivo. Ljudje namreč pričakujejo, da bodo dobili zaposlitev v skladu z njihovimi izkušnjami in stopnjo izobrazbe. V nasprotnem bo to povzročilo občutke frustracije in demotivacije. Morda krivijo organizacijo, ker ni ponudila priložnosti, ki ustrezajo njihovim sposobnostim, pomanjkanje povratnih informacij o njihovem delu, ali zamerijo menda boljšim od sebe. Ti občutki vplivajo na dojemanje njihovega lastnega dela, na opravljanje njihovih nalog in medsebojno komuniciranje. Pojasnjujejo tudi njihove morebitne slabe delovne rezultate ali celo kontraproduktivno delovno vedenje.
Pomembno je, kako si preveč kvalificirani zaposleni razlagajo svoj položaj. Študija ugotavlja, da tisti zaposleni, ki na svoje presežne veščine gledajo kot na bogastvo, po navadi uživajo v boljšem duševnem in fizičnem zdravju ter večjem splošnem zadovoljstvu z delom.
Preveč kvalificiranim zaposlenim lahko pomagamo tako, da si svoj položaj razlagajo na bolj produktiven način. Da jim na primer ponudimo priložnosti, da uporabijo svoje sposobnosti, prek zahtevnih delovnih nalog, z dodatnim usposabljanjem za vodenje ali pripravo za napredovanje.
Študija je pokazala, da je tudi kultura organizacije zelo pomembna. V bolj kolektivističnih in fleksibilnih kulturnih okoljih se preveč kvalificirani nagibajo k bolj pozitivni razlagi svojega položaja. Negovanje občutka pripadnosti in spodbujanje miselnosti, osredotočene na učenje in rast, lahko premakne fokus preveč kvalificiranih zaposlenih na pozitivne vidike njihovega položaja, kar vodi k boljšim delovnim rezultatom. Uvajanje takšne kulture zahteva čas, vendar je dobro začeti z odpiranjem tako vertikalnih (navzgor po hierarhiji) kot horizontalnih (čez oddelke) komunikacijskih kanalov, ponujanjem programov mentorstva in zagotavljanjem priložnosti za nenehno učenje in razvoj.
