Delavec v rednem delovnem razmerju ima po Zakonu o delovnih razmerjih /ZDR-1/ pravico do letnega dopusta najmanj v dolžini štiri tedne.
Dopust je namenjen počitku in regeneraciji delavca, skrbi za družino in podobno in se mu ne more odpovedati v zameno za odškodnino oz. denarno nadomestilo.
Delodajalec mora zaposlenim najkasneje do 31. 3. vročiti tudi odločbo o odmeri letnega dopusta. Temeljno pravilo je, da se letni dopust praviloma izrabi v tekočem koledarskem letu, najkasneje pa do 30. 6. v naslednjem letu.
Do sedaj je zakon omogočal prenos dopusta v naslednje leto in dokončno koriščenje do 31. 12.
Od 16. 11. 2023 velja novela ZDR-1D, ki določa daljše obdobje za prenos dopusta, kot je bil določen pred to novelo.
Prenosa dopusta je možen samo v primerih, ko delavec iz objektivnih razlogov ni mogel izkoristiti letnega dopusta v tekočem koledarskem letu. Med objektivne razloge spadajo bolezni, poškodbe, porodniški dopust ali dopust za nego in varstvo otroka.
Prenos dopusta daje delavcem, ki ga zaradi objektivnih razlogov in neobvladljivih ali nepredvidenih okoliščin niso mogli izkoristiti, zelo “fair” možnost, da vseeno užijejo pripadajoči jim odpust. Delavec ga mora pisno zahtevati od delodajalca.
Delodajalec mora o takem sklepu o odobrenem podaljšanem prenosu dopusta delavca obvestiti in voditi ažurno evidenco.
Zaposleni bo moral neizkoriščeni letni dopust iz tekočega leta oziroma že prenešeni, ki pa ni bil izrabljen do 30. junija naslednjega leta, izrabiti do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerega je možen prenos dopusta. Skratka, ne več le do 31. decembra naslednjega leta.
Torej bi iz objektivnih razlogov neporabljen dopust v letu 2024 delavec lahko porabil do konca marca 2026. Če ga ne, mu pravica do dopusta propade brez nadomestila.
V primeru prenehanja delovnega razmerja se lahko delavec in delodajalec dogovorita za denarno nadomestilo za neizrabljen dopust.
Delavec je do nadomestila upravičen, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti iz nepredvidenih vzrokov, čeprav je zahteval izrabo.
Vsak tak primer se v praksi presoja posebej.
