O pravici do odklopa smo na portalu Podjetnik pisali in ga priporočali tudi v uzakonjenje v člankih že leta 2017 (https://podjetnik.aktualno.si/odklop-je-pravica-odklopite-se-preden-pregorite/) in 2021 (https://podjetnik.aktualno.si/pravica-do-odklopa/).
Upamo, da je tudi naš glas prispeval k noveli Zakona o delovnih razmerjih, ki uzakonja delavcem pravico do odklopa. Saj nenehno, pozno, kadarkoli, med vikendom, prazniki ali dopustom, nadlegovanje delavca s službenimi problemi po telefonu ali s pisnimi sporočili (Ti, kje imaš pa ponudbo za XY? A so ključi še tam? Kaj je bilo zmenjenega glede dobave robe TT? In tako dalje.) ni primerno. Res, da lahko pride tudi do učinka višje sile, poplav, izrednih razmer, nesreč, stavk, in kar je še usodnih zadreg, vendar pa bi moral imeti delavec v času počitka mir, ne pa stresnih intervencij, ki ne prinesejo nič dobrega njegovemu zdravju.
Delavec mora biti za delodajalca dosegljiv le v času njegovega delovnega časa.
Zato je namen te pravice, da vzpostavi ločnico med delovnim in prostim časom (časom, ko je delavec upravičeno odsoten z dela, to je čas po delovnem času, čas dopusta ipd.) ne glede na to, ali delavec delno ali povsem dela od doma.
Med prvimi so to pravico že pred nekaj leti uvedli v Franciji in v Italiji.
Do 16. novembra 2024 morajo delodajalci sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bodo svojim delavcem zagotavljali pravico do odklopa.
Tako nalaga 142.a člen ZDR, ki pravi:
(1) Delodajalec mora delavcem zagotoviti pravico do odklopa, s katero zagotovi, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe.
(2) Ukrepi, ki jih mora sprejeti delodajalec, se določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. O sprejetih ukrepih mora delodajalec pisno obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije).
(3) Če ukrepi iz prvega odstavka tega člena niso določeni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, se določijo s kolektivno pogodbo ožje ravni.
(4) Če pri delodajalcu ni sindikata, mora delodajalec predlog ukrepov pred sprejetjem posredovati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku. Svet delavcev oziroma delavski zaupnik mora podati mnenje v roku osmih dni, delodajalec pa mora pred sprejetjem ukrepov posredovano mnenje obravnavati in se do njega opredeliti.
(5) Če pri posameznem delodajalcu ni organiziranega sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, mora o vsebini ukrepov delodajalec pred njihovim sprejetjem obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.
(6) Če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, je dokazno breme na strani delodajalca.
Ukrepi z zakonom niso predpisani, delovna mesta in organizacije so različna, ti ukrepi prav tako. »Mehke« ukrepe so nekatera podjetja prakticirala že doslej. Sem spadajo na primer svarila pred pretiranim elektronskim komuniciranjem, v katerih se poziva zaposlene, da naj ne odgovarjajo na sporočila izven delovnega časa. Delodajalec lahko tudi pri delu po pogodbi opredeli čas, ko mora biti delavec dostopen.
»Trdi« ukrepi so lahko tudi prekinitev službene komunikacije, za kar se zapre dostop do službenega strežnika in elektronske pošte.
Ukrepi za zagotavljanje pravice do odklopa morajo biti jasno določeni. Če bo namreč delavec v primeru spora navajal, da ste kot delodajalec ravnali v nasprotju s pravico do odklopa, boste morali vi kot delodajalec dokazati, da to ni tako in da ste pravico do odklopa delavcu zagotavljali in jo tudi spoštovali.
Če delodajalec pravice do odklopa ne zagotavlja, se lahko kaznuje za prekršek, za katerega je predpisana globa od 1.500 do 4.000 evrov oziroma 300 do 2.000 evrov, če gre za manjšega delodajalca. Za kršenje pravice do odklopa se kaznuje tudi odgovorno osebo delodajalca (direktorja, prokurista, direktorja zavoda, predsednika društva).
Ureditev pravice do odklopa
- Predlog splošnega akta (pravilnika), v katerem predvidimo ustrezne ukrepe za zagotovitev pravice do odklopa; lahko tudi v splošnem pravilniku o delovnih razmerjih.
- O vsebini ukrepov obvestimo delavce na običajen način oziroma preko sindikata ali delavskega zaupnika ali sveta delavcev. Delavci oziroma predstavniki lahko o predlaganih ukrepih podajo mnenje v osmih dneh, do katerega se mora delodajalec opredeliti.
- Sprejmemo pravilnik oziroma spremembo pravilnika.
- O ukrepih pisno obvestimo vse delavce in pravilnik jim mora biti trajno na razpolago.
- Delavcem, ki delajo od doma, se določila o odklopu vnesejo v pogodbo o zaposlitvi.
Če delodajalec po mnenju delavca tega ne stori in ne sprejme ukrepov in pravice do odklopa ni zagotovil, mora dokazati, da to ne drži.
Če ukrepi, s katerimi delodajalec zagotovi pravico delavcev do odklopa, niso določeni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, se morajo določiti s kolektivno pogodbo ožje ravni. Če tudi tu ni določena, to delodajalca ne odvezuje, da ne bi sprejel ukrepov do 16.11.2024!
