Pozabljanje je različno manifestirano.
Že doma, ko si pripravljate jutranjo kavo in ste zamišljeni, ali pa povsem zbujeni, vam misli odtavajo na pripravo za dnevne obveznosti. Nato pa se v hipu zaveste, da se ne spomnite, koliko žic ali meric kave ste dali v posodo.
Daste kuhat juho, odidete iz kuhinje v kopalnico, morda celo na vrt, se spomnite na juho, pohitite v kuhinjo, da ne bi prekipela, potem pa ugotovite, da sploh niste prižgali grelca?
Napolnite pralni stroj, da se perilo opere med vašo odsotnostjo, potem pa ob povratku razočarano ugotovite, da ste pozabili vključiti stroj?
Se vam je že zgodilo, da ste umaknili posodo z vrelo vodo z grelca, potem pa ste stresli kavo ali čaj ali kaj drugega neposredno na vroči grelnik in uprizorili žgalno daritev svoji pozabljivosti?
Ste že kdaj postavili torbico ali vrečko na zadnji pokrov ali streho avtomobila, odhiteli v stanovanje iskat še neko malenkost, zapreti vodo ali ugasniti kak porabnik električne energije, potem pa sedli v avto, pozabili na predmet na njem in odpeljali?
Greste v trgovino po točno določeno stvar, vrnete s kupom stvari, vmes pa ni tiste, zaradi katere ste pravzaprav odšli v trgovino?
Vse to se mi je že zgodilo, verjetno kaj od tega tudi vam.
Toda, če ste strastni, tako rekoč odvisniški pivec kave, potem vam bo nekoliko lažje. Spravili vas bomo v boljšo voljo, namesto, da bi vas gnjavili zaradi predoziranja kofeina, posledični hiperaktivnosti in nemirnosti.
Neka nova ameriška študija nakazuje, da v kavi obstaja snov, ki morda lahko pomaga pri spominu, ko se ljudje starajo.
Ta snov je trigonelin (TG), rastlinski alkaloid. Vplival naj bi na spomin in prostorsko učenje.
Seveda so najprej poskusili z mišmi. V laboratorijskem testiranju, po 30-dnevnem uživanju trigonelina so miši izkazovale pomembno izboljšanje v svoji aktivnosti na t.i. Morrisonovem testu z vodnim labirintom.
V japonski študiji so raziskovalce zanimali praktično opaženi učinki s kognitivnega vidika (rezultat Morrisovega testa z vodnim labirintom) in z vidika molekularne biologije.
Raziskovalci so ugotovili, da so imele miši boljše sproščanje nevrotransmiterjev in “manj nevrovnetja, ki je” pogost pojav kognitivnega staranja “.
Seveda to ni dovolj, da bi si si rekli: Aja, pozabljaš?
Spij kavo, pa bo. Bilo bi preveč enostransko in površno, če bi se zanašali le na učinek pri miših. Ampak to ni bila edina nevroznanstvena raziskava o morebitni koristnosti uživanja kave v povezavi z izboljšanim spominom in staranjem.
Na Krembil Brain Institute na Univerzi v Torontu so ugotovili, da pri kuhanju kave nastane t.i. fenilindan, ki ustavi kopičenje dveh strupenih beljakovin v možganih. To sta tau in beta-amiloid, ki ju povezujejo z Alzheimerjevo in Parkinsonovo boleznijo.
Nedavno poročilo v reviji Annals of Internal Medicine pravi, da so imele osebe, ki so dnevno popile med 1,5 in 3,5 skodelice kave, do 30 odstotkov manjšo možnost smrti zaradi kateregakoli vzroka.
Že zdavnaj so raziskovalci na Univerzi v Koloradu ugotovili, da je kava morda povezana z “zmanjšanim tveganjem za nastanek srčnega popuščanja ali možganske kapi”. No, trigonelin je kemična snov, ki ima sicer dokazane učinke kot antioksidant, deluje proti raku in diabetesu.
Običajna živila, ki vsebujejo trigonelin, vključujejo ječmen, melono, fižol, koruzo, čebulo, grah, sojo in paradižnik.
Največ ga vsebuje detelja, če pa vam ta ne tekne, spijte raje kakšno skodelico kave več.
In še to: ni sramotno, če pri nakupovanju v supermarketu občasno pogledate na nakupovalni listek, ki ste ga pripravili še doma. Manj nepotrebnosti boste nabavili, manj prostora za to boste potrebovali in vse, kar resnično potrebujete, boste prinesli domov.
Da ne bomo le o kavi – katera pa druga živila, ki pomagajo pri ohranitvi dobrega spomina?
Mastne ribe, najbolje severne, saj njihovo uživanja pomaga povečati raven maščobnih kislin omega-3, zlasti tistih, imenovanih DHA in EPA.
Ugotovljeno je bilo, da več teh kislin povečuje možgane, zmanjševanje možganov pa je povezano s povečanim tveganjem za demenco.
Borovnice, jagode in acai jagode izboljšujejo spomin.
Bogate si z antocianidini, ki se koncentrirajo v možganskih centrih in pomagajo spominu in učenju.
Temno zelena listnata zelenjava, kot ohrovt, špinača, brokoli, zelje, in tudi avokado (ta je dodatno bogat z nenasičenimi maščobnimi kislinami) so dobre za krepitev zdravja možganov in tako pomagajo upočasniti izgubo spomina.
Bogata je z vitaminom E, antioksidantom, ki lahko pomaga zaščititi nevrone ali živčne celice v možganih.
Ima tudi veliko folatov, ki menda pomagajo zniževati ravni homocisteina, aminokisline, katere visoke ravni so povezane z razpadom živčnih celic v možganih.
Prehrana, bogata s polnozrnatimi ogljikovimi hidrati (rjavi riž, polnozrnat kruh in testenine, ovseni kosmiči), je dobra za krepitev moči možganov, ker počasi sproščajo sladkor v njih, kar pomaga možganom obdržati informacije za naloge, ki zahtevajo spominske sposobnosti.
Rumena začimba kurkuma vsebuje kurkumin, ki lahko pomaga izboljšati spomin in kognicijo.
Pri uživalcih so se delovni spomin, raven energije, umirjenost in zadovoljstvo pomembno povečali. Dobi se tudi v tabletah.
Oljčno olje je bogato z mononenasičenimi maščobami (MUFA), za katere je bilo ugotovljeno, da pomagajo izboljšati cirkulacijo v možganih in preprečujejo neželena vnetja v živčnih celicah.
Iz pol skodelice posušenih sončničnih semen dobimo približno 30 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa vitamina E, vitamina, ki ga povezujejo z zdravjem možganov.
Potresemo jih po solati, dodajamo müslijem. Vitamin E je odličen tudi za krepitev zdravja kože in ohranjanje njenega videza polnega in mladega.
Torej, za ohranitev spomina kava res ni vse, je pa pri roki in druga najbolj popularna pijača na Zemlji. Za vodo.
Po različnih virih pripravilo uredništvo Podjetnik.net
