Posojilo, ki ga gospodarska družba izplača lastniku, družbeniku ali družinskemu članu istega v praksi ni redkost, pa je v določenih primerih lahko tudi sporno.
Seveda so za posojilo lahko povsem resnični in upravičeni razlogi, lahko pa gre za nekaj drugega.
Zakon prepoveduje družbi z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), da bi izplačala posojilo v škodo osnovnega kapitala.
Ta za d.o.o. znaša 7500€. Osnovni kapital v družbi z omejeno odgovornostjo služi predvsem za (minimalno) zavarovanje upnikov v primeru stečaja. Osnovni kapital mora družba ohranjati ves čas poslovanja. Zato niti družbeniku ne sme dati posojila, s katerim bi posegla v osnovni kapital.
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD.1) določa, da se v premoženje, ki je potrebno za ohranitev najnižjega zneska osnovnega kapitala, ne štejejo:
- posojilo družbe družbeniku ali poslovodji ali njegovemu družinskemu članu,
- posojilo družbe pravni osebi, v kateri ima družbenik ali poslovodja ali njegov družinski član ali vsi skupaj najmanj desetino upravljavskih pravic.
Poleg posojila družbeniku je ničen tudi vsak drug pravni posel z enakim učinkom. Kršitev pomeni prekršek, ta pa visoko globo.
Posojilo družbeniku lahko v določenih primerih FURS prekvalificira tudi prikrito izplačilo dobička.
O izplačilu niti ne odloča pristojni organa za upravljanje podjetja.
Še posebno so pri Fursu pozorni, ko za posojilom stoji »čudna« posojilna pogodba, ko je posojilo dano za nedoločen čas, kadar ni jasno, kako se vrača ali ko posojilo ni zavarovano, ali ni določena obrestna mera ali je ta prenizka ali pa se s posojilom pokriva kak drug pravni posel.
Če se torej družba odloči za posojilo taki osebi, mora zelo paziti, da so gornji dvomi in napake odpravljeni.
Prikrito izplačilo dobička je definirano kot vsako nadomestilo, ki ga pravna oseba zagotovi povezani osebi (lahko je družbenik, lastnik vsaj 25% podjetja, nadzornik, itd.) in ni nikoli povrnjeno.
Sem spadajo na primer:
- odpust dolga; (Družbeniki v manjših, posebno enolastniških podjetjih pogosto pozabljajo na ločitev lastnega premoženja od premoženja podjetja. Dogaja se, da od podjetja prejetih posojil sploh ne vračajo ali pa se ne držijo pogodbe. Odpust dolga pravimo, kadar posojilo ni vrnjeno. Pri tem gre za prikrito izplačilo dobička v skladu s 7. točko 74. člena ZDDPO-2)
- storitve, opravljene brez plačila, ali storitve, opravljene po ceni, ki je nižja od primerljive tržne cene; nakup sredstev ali storitev po ceni, ki je višja od primerljive tržne cene, in plačilo za sredstva, ki niso bila prevzeta oziroma storitve, ki niso bile opravljene; (Družbeniki osebne nakupe pogosto plačujejo z denarjem podjetja. Računovodstvo praviloma pozove družbenika, da predloži ustrezne račune. Če jih ne, se ti stroški smatrajo za dano posojilo družbeniku, torej prikrito izplačilo dobička.
- nerealne obresti za posojila (Kadar je višina obrestne mere določena prenizko, podjetje beleži nižje prihodke in posledično tudi nižjo davčno osnovo za obračun davka od dohodkov pravnih oseb in tako oškoduje državo. Če podjetje dokaže, da bi po enaki obrestni meri zagotovila posojilo tretji osebi, potem je lahko obrestna mera tudi nižja, od zadnje znane priznane obrestne mere, v času odobritve posojila.)
- Nedoločeno odplačilo, obročno črpanje in plačilo obresti ob vračilu kredita so indici za skrben pregled pogodbe s strani davkarjev.
Prikrito izplačilo dohodka je namreč za dohodek, podoben dividendam, za premoženjsko korist, ki je posledično obdavčen z dohodnino.
Uredništvo Podjetnik.net
