Bioplin nastaja pri razpadanju organskih snovi. Glede na strukturo vhodnih odpadkov vsebuje bioplin od 55 % do 75 % metana – CH4 –, ki je odličen energent, če ga seveda porabimo.

Sicer pa metan predstavlja hudo nevarnega onesnaževalca, saj je med toplogrednimi plini vsaj 20-krat bolj škodljiv kot CO2. Kar za 37 % vseh svetovnih emisij na človeka je krivo kmetijstvo – natančneje živina.

Temu nekontroliranemu razpadu organskih odpadkov pa lahko dodamo še rastlinske odpadke, zavrženo hrano itd. Namesto da bi – kjer je mogoče – zajeli bioplin in ga izkoristili v energetske namene, ga raje spuščamo v atmosfero in jo s tem uničujemo, za energente pa uporabljamo fosilna goriva namesto obnovljivega vira, kot je bioplin.

Pred nekaj leti se je zgradilo v Sloveniji kakih 20 bioplinskih naprav s povprečno močjo preko 1 MW, kar sploh ni malo. Žal so zaradi preveč širokogrudnih subvencij za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov uporabljali kot energent kar mlado silažno koruzo (kar je sicer ekonomsko logično, pa vendar ‘perverzno’ namesto hrane proizvajati energijo!). Zakonodaja je to počasi ukinila in danes predstavljajo podporna sredstva za bioplinarne okoli 12 % vseh podpor, ki jih je sicer letno okoli 130 mil.€. Obnovljivi viri prispevajo k slovenski proizvodnji električne energije kakih 15 %.

Kako deluje bioplinska elektrarna?

Delovanje bioplinarne

Bioodpadke (iz kmetijske, živalske, prehrambene industrije, gospodinjstva) bakterije brez prisotnosti kisika v zaprtih digestorjih razgradijo. Za hitrejši proces se zmes dogreva. Nastane predvsem metan, pa tudi dušikovi in žveplovi plini. Metanu primesi očistijo s filtriranjem ali drugimi metodami inertiranja. Dokaj čist metan – preko 90 % – se lahko neposredno meša s propan-butanom ali zemeljskim plinom za ogrevanje, lahko pa se ga še bolj očisti in uporablja neposredno za pogon vozil, tudi serijskih avtomobilov. Tako gnoj in gnojevka samo treh krav zadošča za 15.000 km vožnje na metan.

Sicer pa pridobljeni biometan lahko neposredno uporabimo na počasnih električnih generatorjih ter pridobimo elektriko (30-35 %) in toploto (do 60 %). Nekaj elektrike porabi naprava za lastni pogon, vendar je še vedno ostaja dovolj za prodajo, hkrati pa proizvaja tudi toploto.

Oddelek za kmetijsko tehniko in energetiko Kmetijskega inštituta Slovenije pod vodstvom dr. Jejčiča že vrsto let poganja projekt Biogas regions, kjer širi vedenje o rabi bioplina, izvaja demonstracijske projekte in razvija naprave na bioplin. 

V Infrastrukturnem centru Jablje so tako v 18. maja 2016 uradno odprli eksperimentalno mikro bioplinsko napravo. Pri 7 kW nazivne električne moči ima 16 kW nazivne toplotne moči. Reaktor za anaerobno fermentacijo ima 24 m³, plinohram do 18 m³. Dnevno nastane do 50 m³ bioplina, kar zadošča za proizvodnjo do 60 kWh električne energije.

V reaktor gredo le gnojevka in gnoj lastne črede krav. Projekt je stal okoli 250.000 €, povratek investicije pa se pričakuje v približno sedmih letih.

Ocena je, da bi v Sloveniji lahko postavili blizu 1000 podobnih bioplinarn. Če temu prištejemo še gospodinjske odpadke in odpadke iz prehrambene industrije (mlekarstvo, sirarstvo, mesna predelava), ki imajo še veliko višje pretvorbene faktorje v bioplin, bi bila korist vsesplošna:

Energetika na podlagi rabe obnovljive biomase je lahko za kmeta zelo pomemben vir dohodka. In kaj čakamo?

Poglejmo si še izjavo kmeta s 130 glavami goveje živine, ki se je podobne investicije lotil kar v lastni režiji!