Zakonodajalec je znova poskrbel, da je konec leta 2025 nekoliko bolj pester. Ugibanj o zimskem regresu ni več – zakon je bil v Uradnem listu objavljen 19. 11. 2025.
Vendar pozor: besedila zakona ne boste našli v ZDR-1, saj je Državni zbor sprejel nov zakon, ki poleg pravic do zimskega regresa določa tudi prenovo ugotavljanja davčne osnove za normirance. Tako Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR) združuje besedilo, ki bi moralo biti del Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o dohodnini.
Kljub različnim izrazom (bonus, božičnica, trinajsta plača ali nagrada za poslovno uspešnost) Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) opredeljuje samo izplačilo delovne in poslovne uspešnosti. Pri davčni obravnavi poslovne uspešnosti pa moramo sedaj upoštevati tudi ZPZR, ki določa pravila za izplačilo zimskega regresa. Za leto 2025 obstajajo prehodne določbe, od leta 2026 pa bodo pravila drugačna.
Delovna uspešnost in njeno izplačilo
Delovna uspešnost je vezana na posameznega zaposlenega. Pogosto jo imenujemo tudi stimulacija ali variabilni del plače, saj deluje kot spodbuda na posameznega zaposlenega. Odvisna je od kvalitete in obsega dela, ki ga ta opravi.
Merila za ugotavljanje delovne uspešnosti morajo biti določena vnaprej, saj le tako zaposleni ve, kakšne rezultate mora dosegati, da je upravičen do njenega izplačila. Kolektivna pogodba v večini primerov vsebuje le splošno določbo, ki odločanje o delovni uspešnosti zaposlenih prepušča delodajalcu.
Zato mora delodajalec v svojem internem aktu določiti merila za določanje uspešnosti dela, ki jih morajo zaposleni izpolniti tokom leta, da so upravičeni do izplačila delovne uspešnosti.
Delovna uspešnost mora biti kot del plače vedno izplačana v denarju in se všteva v letno davčno osnovo zaposlenega. Poenostavljeno to pomeni, da je izplačilo obremenjeno z enakimi prispevki in davki kot osnovna bruto plača.
Poslovna uspešnost in njeno izplačilo
Poslovna uspešnost pomeni uspešnost poslovanja podjetja. Za njeno izplačilo mora imeti delodajalec pravno podlago, pa naj bo to kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi. Zakon o dohodnini v 12. točki prvega odstavka 44. člena določa davčno ugodnejšo obravnavo izplačila poslovne uspešnosti.
Plačilo poslovne uspešnosti ni določeno z zakonom – je odločitev delodajalca, ali bo nagrado za poslovno uspešnost izplačal ali ne.
Davčno ugodnejša obravnava plačila za poslovno uspešnost
Z uvedbo zimskega regresa je uveden nov pogoj za ugodnejše izplačilo poslovne uspešnosti. Ta skupaj z zimskim regresom ne sme presegati 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Torej se oba zneska seštevata. To velja za izplačila od 1. 1. 2026 dalje.
Da se izplačilo ne všteva v letno davčno osnovo zaposlenih in se torej dohodnina ne obračuna, morajo biti izpolnjeni vsi pogoji, ki jih navajamo v nadaljevanju:
- Prvi pogoj: merila za doseganje poslovne uspešnosti
Merila morajo biti navedena v kolektivni pogodbi ali v splošnem aktu delodajalca, hkrati pa morajo biti vnaprej znana vsem zaposlenim. - Drugi pogoj: prejemniki izplačila
Izplačilo morajo prejeti vsi upravičeni zaposleni po splošnem aktu ali po kolektivni pogodbi. - Tretji pogoj: najvišji neobdavčeni znesek izplačila:
Novost je, da znesek, ki se ne všteva v davčno osnovo zaposlenega, skupaj z zimskim regresom ne presega 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, izplačilo pa je lahko največ dvakrat v koledarskem letu.
Določanje zneska neobdavčenega izplačila
Pri določanju zneska povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji se po Zakonu o dohodnini (3. odstavku 44. člena) upošteva zadnji znan podatek Statističnega urada RS, ki je objavljen na dan izplačila.
Zimski regres
Gre za novo delovnopravno pravico delavcev, ki se obravnava kot drug prejemek iz delovnega razmerja. Primerjamo ga lahko z regresom za letni dopust.
Pogoj, da je zimski regres oproščen plačila prispevkov in dohodnine, je, da njegova višina ne presega polovice minimalne plače zaposlenih v Sloveniji, kar v letu 2025 pomeni 638,86 evra.
Do izplačila zimskega regresa so upravičeni vsi zaposleni. Če delavec ni zaposlen celo leto oziroma je bil zaposlen kadar koli v letu 2025, mu pripada izplačilo sorazmernega dela zimskega regresa. Sorazmerni del plačila pripada tudi v primeru zaposlitve s krajšim delovnim časom, razen v posebnih primerih (ZDR-1, člen 67: krajši delovni čas v posebnih primerih in člen 67. b: krajši delovni čas delavca pred upokojitvijo).
Sorazmerni del regresa se, glede na to, da v zakonu ni posebej navedeno, izračuna po dnevih zaposlitve. Če je delavec zaposlen pri več delodajalcih v letu, je upravičen do izplačila celotnega zimskega regresa, ki mu ga izplača posamezni delodajalec sorazmerno glede na obdobje zaposlitve.
Če izplačilo zimskega regresa presega polovico minimalne plače, se razlika med polovico minimalne plače in zneskom izplačila šteje kot plačilo za poslovno uspešnost in nastane obveznost obračuna prispevkov za socialno varnost.
Izplačilo zimskega regresa se poroča na REK-O obrazcih, kot vrsta dohodka 1190 – Dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo, in na obrazcu iREK 1112 – Zimski regres.
Če vsota izplačila nagrade za poslovno uspešnost in zimskega regresa presega višino 100 % povprečne plače v Sloveniji, se razlika všteva v davčno osnovo zaposlenega in se od nje poleg prispevkov za socialno varnost obračuna ter plača dohodnino.
Izplačilo se poroča na REK-O obrazcu 1151 – Plačilo za poslovno uspešnost, iREK 1111 – Poslovna uspešnost in iREK 1112- Zimski regres.
Če se zimski regres izplača v dveh ali več delih, se ob izplačilu zadnjega dela zimskega regresa za poslovno leto ugotovi celotna višina zimskega regresa in opravi obračun prispevkov za socialno varnost od višine, ki presega neobdavčeni znesek.
Rok za izplačilo zimskega regresa je 18. december tekočega poslovnega leta. Izplača se v denarju.
Primer: izplačilo nagrade za poslovno uspešnost in zimskega regresa po 1. 1. 2026
Delodajalec izplača nagrado za poslovno uspešnost in zimski regres v skupnem znesku 2.200 evrov.
Izplačilo zimskega regresa, ki je polovica minimalne plače v RS, bo oproščeno obračuna prispevkov in dohodnine.
Razlika do zneska 2.200 evrov je izplačilo poslovne uspešnosti, ki je ob izpolnjevanju pogojev, ki smo jih navedli zgoraj, oproščeno plačila dohodnine. Torej se obračunajo in plačajo samo prispevki.
Prehodno obdobje 2025: obravnava izplačila zimskega regresa in poslovne uspešnosti
Zakonodajalec je za prvo leto uporabe (2025) uvedel dodatne izjeme.
Pri rokih izplačila zimskega regresa:
V primeru nelikvidnosti delodajalca je dovoljeno izplačilo zimskega regresa do 31. marca 2026, pri čemer mora biti ena četrtina zimskega regresa izplačana do 18. decembra, preostanek pa do 31. marca 2026. To je možno samo v primerih, ko pri delodajalcu v letu 2025 oziroma do 31. marca 2026 ni prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu ali dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu oziroma v obravnavanem obdobju ni nastala obveznost izplačila dobička, možnost nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev.
Pri neobdavčeni višini izplačila poslovne uspešnosti in zimskega regresa:
V prehodnem obdobju, torej za leto 2025, se izplačili poslovne uspešnosti in zimskega regresa ne seštevata.
Višina izplačila poslovne uspešnosti, ki je oproščena plačila dohodnine, ne sme presegati 100 % povprečne plače zaposlenih v Sloveniji na dan izplačila, in hkrati višina izplačila zimskega regresa ne sme presegati zneska 638,86 evra.
V primeru, da je delodajalec v letu 2025 že izplačal poslovno uspešnost pod davčno ugodnejšimi pogoji, se pri izplačilu zimskega regresa nad zneskom 638,86 evra razlika obračuna kot drug prejemek iz delovnega razmerja.
Primer: izplačilo nagrade za poslovno uspešnost in zimskega regresa v letu 2025
Delodajalec izplača nagrado za poslovno uspešnost v znesku 2.506,67 evra (zadnji znan podatek o višini povprečne plače v RS je september 2025) in zimski regres v znesku 638,86 evra.
Izplačilo regresa je v celoti oproščeno vseh dajatev, medtem ko se pri izplačilu poslovne uspešnosti obračunajo in plačajo samo prispevki.
V primeru, da bi se delodajalec odločil izplačati poslovno uspešnost v višini 4.000 evrov in zimski regres v višini 638,86 evra, bi ob izplačilu poslovne uspešnosti poleg prispevkov obračunal dohodnino od razlike, ki presega višino povprečne plače, v tem primeru od zneska 1.493,33 evra.
To pomeni, da lahko v letu 2025 izplačilo poslovne uspešnosti in zimskega regresa presega 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, vendar le pod pogojem, da je celotno izplačilo v letu 2025.
V primeru izplačila dela zimskega regresa v letu 2026 (kar je v prehodnem obdobju dovoljeno) vsota izplačila poslovne uspešnosti in zimskega regresa za neobdavčeno obravnavo ne sme presegati 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji in glede obdavčitve veljajo pravila, ki so v veljavi od 1. 1. 2026 dalje.
Glavna razlika med sprejetim zakonom, ki velja od 1. 1. 2026, in prehodnim obdobjem je torej višina neobdavčenega izplačila in rok za izplačila zimskega regresa.
Inšpektorat za delo je napovedal, da bo izvajal nadzore izplačila zimskega regresa. Kazni so predpisane v primeru, da delodajalec ne izplača zimskega regresa v višini polovice minimalne plače, oziroma v posebnih primerih sorazmernega dela, do predpisanega roka za izplačilo. Kršitelji se kaznujejo z globo.
Ta je v podjetju z več kot desetimi zaposlenimi delavci za delodajalca med 3.000 in 12.000 evri. Delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev, se za prekršek kaznuje z globo od 1.500 do 8.000 evrov. Odgovorna oseba delodajalca se kaznuje z globo od 450 do 2.000 evrov, delodajalec posameznik pa z globo od 450 do 1.200 evrov.
Za prekršek se lahko v hitrem postopku izreče tudi globa v znesku, ki je višja od najnižje predpisane globe.
Za Saop pripravila: Mojca Vincek, Kleos, računovodske storitve d. o. o.
