Sveže poročilo IMF – iz tega tedna -, ki pravi, da bodo posledice pandemijske krize – imenuje ga Veliko zaprtje/Great Lockdown -, ki jo je povzročil koronavirus z zapiranjem gospodarskih aktivnosti, bolj pogubne za gospodarstvo sveta, kot je bila t.i. ‘velika kriza’ v 30-tih letih preteklega stoletja. Po IMF bo BDP letos globalno padel za 3%, pod pogojem, da kriza izzveni v drugi polovici leta.
Bo res tako? Ali je realno pričakovati ponovitev pandemije jeseni, dokler ne bo cepiva ali dokler ne bo prekuženega 70-80% prebivalstva?
Če se ne bo ponovilo sedanje dogajanje, pričakuje IMF rast globalnega BDP v 2021 za 5.8%; če se bo ponovilo v manjši meri, bo krčenje rezultiralo v zmanjšanju globalnega BDP za 5%, v primeru daljše ponovljene krize pa celo za 8%; ob tem meni IMF, da bosta za okrevanje svetovnega gospodarstva in vrnitev na ničelno točko potrebni kar dve leti.
Nemški IFO meni, da bo v primeru oživitev gospodarstva po dveh mesecih padec BDP-ja 7.2 do 11.2% , po trimesečni zapori pa 10.0 do 20.6%.
Banka Slovenije je simulirala dogajanje v Sloveniji po treh scenarijih, vsakič brez vračunane državne pomoči. Razloga za sprotno ne-novelacijo napovedi na podlagi interventnega zakona žal ne poznamo …
Po mnenju BS bo BDP padel od 6% do 16% na letni ravni, če se seveda kriza covid19 ne bo ponovila jeseni.
BS meni, da znaša v sedanjem trenutku izpad dodane vrednosti približno polovico tiste, ki bi bila brez krize.
Število registriranih brezposelnih se je po podatkih državnega Zavoda za zaposlovanje v primerjavi s februarjem 2020 povečalo »le« za 6000 oseb. Verjetno gre tako relativno majhno povečanje pripisati napovedanim in deloma že uresničenim ukrepom vlade za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu, zlasti pomoč pri čakanju na zaposlitev, in ostalo. Sicer pa Zavod meni, da se bo po prvem valu krize pred poletjem iskalcev dela povečalo za 20.000 do 46.000. Napoved padca zaposlenosti po BS bo med 1,8 in 4,7 odstotka. Učinki pandemije koronavirusa na trg dela bodo seveda zelo odvisni od vladnih ukrepov za blaženje posledic krize, še posebno, če ne bo veliko stečajev podjetij in odpuščanj zaposlenih.
Učinek epidemije na trg dela bo relativno omejen ob proaktivni in hitri vlogi države glede gospodarskih ukrepov.
Pričakovanja glede zaposlenosti v Nemčiji npr. so seveda slaba. Pričakujejo izgubo 1.35 mil. delovnih mest za polni delovni čas in 6 mil. delavcev bo moralo sprejeti delo s skrajšanem delovnem časom.
Storitvene dejavnosti skupni dodani vrednosti prispevajo več kot 40 odstotkov in imajo največji delež zaposlenih. Zaradi restrikcij gibanja in druženja pa bo to pomlad njihovo ustvarjanje dodane vrednosti le še 20-40% možne in pričakovane. Napovedi o 80-odstotnem zmanjšanju se lahko zavlečejo tudi v turistično sezono, ki bo utrpela tudi največji zlom.
Za turizem skrbi tudi sosednjo Avstrijo, saj jo smatrajo za najbolj občutljivo in prizadeto panogo. Tako kot pri nas so zaprti lokali, turistične in infrastrukturne kapacitete, omejitev gibanja in zaprte meje bodo tudi prispevale k temu, da bodo ljudje ostali doma ali preživljali le krajše število prostih dni nekje bolj v bližini. Tudi zaradi bolj prizadetih najbolj popularnih tujih destinacij in domnevno slabše zdravstvene oskrbe v tujini. Tujih turistov pa bo veliko manj. Temu se bo pridružilo tudi zmanjšanje prihodkov zaradi krize, varčevanje oziroma previdnost pri izdatkih in strah pred okužbo. Pri predpostavki, da bo povpraševanje zaradi sprostitev ukrepov oživljalo v juliju in avgustu in bo doseglo lansko raven v septembru bo izpad nočitev v turizmu po različnih scenarijih od 23.8 do 31%, izpad prihodkov pa še nekaj večji. In to ni najslabši možni scenarij.
Zdi se, da je avstrijska situacija zelo podobna naši.
Kot je razvidno iz simulacije BS, je največji izpad prihodkov pričakovati v drugi četrtini leta, predvsem zaradi močne odvisnosti Slovenije od izvoza, ki je gonilo gospodarstva nasploh. Trend upadanja povpraševanja na evrskem področju se nadaljuje; nemška avtomobilska industrija je tako še vedno v krču.
Drug pomemben razlog za zaviranje »pobiranja« gospodarstva bo prav gotovo upad domačega povpraševanja zaradi previdnostnega obnašanja gospodinjstev / še posebno pri neposrednih stikih med kupcem in prodajalcem/, zato je pričakovati zmanjšanje povpraševanja do 9% (seveda brez morebitne ponovitve pandemije korona virusa).
V določenih kategorijah bo padec manjši, vrzel pa bo zapolnila spletna prodaja.
Slovenske banke so v precej boljši kondiciji kot so bile ob nepremičninski krizi pred desetletjem. Tudi obvladovanje odloženih anuitet danih kreditov poslovnim subjektom in fizičnim osebam ne bi smela zamajati stabilnosti in likvidnosti bank. Te sicer pričakujejo zamik plačila anuitet v višini 0,9 do 1,6 milijarde evrov.
Težko je napovedati gibanje cen. Od nižanja cen goriva kot rezultata cenovne »vojne« med Rusijo in Saudsko Arabijo, čemur se bo pridružila manjša mobilnost prebivalstva, pa do izdelkov splošne porabe. Te utegnejo podražiti neredna preskrba in pretrgane proizvodne verige.
BS meni, da mora država čim prej odločno ukrepati na monetarnem, fiskalnem in gospodarskem področju. Seveda usklajeno z drugimi državami, še posebno v evroregiji.
Podobno IMF močno priporoča mednarodno sodelovanje in koordinacijo ukrepov za zajezitev pandemije koronavirusa. Vsaj dokler ne bo na voljo cepivo za prebivalstvo.
Uredništvo
