Poškodba delavca pri delu nastane kot posledica nezgode med opravljanjem dela.
“V Sloveniji je bilo v letu 2022 prijavljenih 17.214 poškodb pri delu oziroma 20 poškodb na 1.000 zaposlenih. Od tega je bilo 17 takih, ki so imele za posledico smrt.
Vsako leto v državah članicah EU zabeležijo okoli 2,5 milijona delavcev, prizadetih zaradi poškodb pri delu, ki so zahtevale več kot 3 dni odsotnosti z dela. V članicah EU se na leto pri delu smrtno ponesreči okoli 3.500 zaposlenih.”
(Zdravstveni statistični letopis Slovenije 2020, april 2022)
Obveznosti delodajalca
Ko se delavec pri delu poškoduje, mu mora delodajalec najprej zagotoviti ustrezno zdravstveno oskrbo. Nato delodajalec pripravi natančen zapisnik o nezgodi. Ni odveč, če priloži izjave in imena prič dogodka.
Delodajalec mora vsako poškodbo pri delu, ki ima za posledico vsaj en dan bolniške odsotnosti z dela, prijaviti Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Delodajalec, ki je vpisan v Poslovni register Slovenije (PRS), prijavo nezgode in poškodbe pri delu uredi preko portala SPOT, kjer izpolni podatke splošnega dela obrazca. Ti bodo posredovani na IRSD (Inšpektorat za delo), ZZZS (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) ter NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje).
Če delodajalec ni vpisan v Poslovni register Slovenije (PRS), nezgodo prijavi na papirnatem obrazcu, ki ga dostavi na ZZZS, tam pa podatke vnesejo preko portala SPOT.
Delodajalec mora delavca obvestiti o prijavi na SPOT-u, da ta o tem nemudoma obvesti svojega izbranega zdravnika oziroma ambulanto, če osebnega zdravnika nima, in ga zaprosi za izpolnitev zdravstvenega dela prijave.
Zdravnik bolniški list izda po izrecnem dogovoru s pacientom (npr. ob kontrolnem pregledu pacienta, na podlagi telefonskega pogovora, komunikacije po elektronski pošti …). Bolniški list mora biti izdan ob zaključku bolniškega staleža oziroma najkasneje pred iztekom meseca, za katerega je bolniški list treba izdati.
V določenih primerih je delodajalec dolžan o tem, da se je zgodila poškodba delavca pri delu, obvestiti tudi Inšpektorat za delo in sicer v naslednjih primerih:
- smrtna nezgoda,
- nezgoda pri delu, katere posledica je več kot tri dni odsotnosti delavca z dela,
- kolektivna nezgoda pri delu (poškodovanih več delavcev, ne glede na število dni odsotnosti z dela).
Delodajalec je dolžan v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) zagotoviti vsem svojim delavcem (tudi študentom in dijakom) usposabljanje iz varstva in zdravja pri delu.
Pravice delavca – poškodovanca
Prijava nezgode predstavlja podlago, na osnovi katere lahko delavec uveljavlja svoje pravice. Ob potrditvi nezgode s strani osebnega zdravnika bo delavec upravičen do izplačila 100% nadomestila za čas bolniške odsotnosti.
V primeru daljše odsotnosti z dela ali utemeljenih razlogov za podaljšanje začasne zadržanosti od dela naj delavec opozori svojega osebnega zdravnika, da posreduje predlog imenovanemu zdravniku ZZZS vsaj 5 dni pred iztekom končnega datuma zadnje odobritve.
Uredništvo Podjetnik.net
