Mnogi se ne zavedamo, kako veliko investicijsko igrišče se je preselilo v vesolje. Nekateri trdijo, da pač zato, ker ni videti donosnih projektov v realnem okolju, druge pa nese pionirski zanos. Torej parafrazirajmo, kot so pozivali mladeniče v časih osvajanja Divjega zahoda, in tega zamenjajmo z vesoljem, prostorom neštetih priložnosti!
Go to Space, Young Man!
Če naj citiramo vir Crunchbase, so »vesoljski« startupi kar 40% pogodb pridobili v zadnjih dveh letih. Iz sedanjih $350 mil. dolarjev prometa bodo v hipu presegli milijardo. Če bodo vlade pustile razvoj zasebne podjetniške iniciative, bo v nekaj desetletjih promet presegel bilijon (naš!) dolarjev.
In kje vidijo podjetniške priložnosti?
V rudarjenju, pa ne bitcoinov, ampak na asteroidih, na Luni in celo na bližnjih planetih. Po veličastnem pristanku postaje ESA (Evropska vesoljska agencija) na kometu se zdi, da ni večjih ovir. Ocene pravijo, da ima povprečno velik NEA (Near Earth Asteroid) v sebi kar za bilijone dolarjev surovin. Med minerali so najbolj verjetni kobalt, zlato, nikelj, platina, magnezij in srebro, pa tudi led je pomemben (vodik in kisik za pogon vesoljskih plovil). No, teh NEA je preko 3000.
Ameriška vlada poziva zasebnike k ponovnemu osvajanju Lune. Predvideva se, da bodo prve kolonije na Luni že l. 2025. Tudi Google se je priključil novi vesoljski dirki. Medtem je nekaj tekmecev odpadlo, pa se trenutno zdi največji kar zasebnik – serijski podjetnik in milijarder indijskega porekla Naveen Jain, soustanovitelj podjetja MoonExpress, ki trdi, da že ima dovoljenje za prvi komercialni polet na Mesec. (Z njim smo dogovorjeni za ekskluzivni intervju za Novi Podjetnik!).

Naveen Jain – milijarder in serijski podjetnik
Jain meni, da so dosedanji stroški pristankov na Mesecu mnogo previsoki, da je to s potisnimi raketami za ponovno rabo možno doseči za delček razkošnih Nasinih proračunov. Njegovemu mnenju se pridružujejo še druga znana imena. Gospod Jain se nadeja donosnega rudarjenja na Mesecu. Nekatere domneve so, da je na Mesecu obilje helijevega izotopa He-3, ki bi imel na Zemlji tržno ceno 7 mrd. US $ za tono.

Dr. Mark Pleško
Dr. Mark Pleško o heliju pravi: »Zgodovinsko najvišja cena He-3 na dražbah je že presegla 17 mrd US $. Industrijska raba He-3 je trenutno predvsem v detektorjih nevtronskega sevanja in za precizno diagnostiko pljuč z MRI, so pa ideje, da bi naredili fuzijski reaktor na osnovi reakcije devterij + He-3 -> proton + He-4. Tak reaktor ne bi imel stranskih učinkov kot je radioaktivnost ter ne bi potreboval vodne pare in turbin, ker bi izhajajoče protone takoj pretvorili v elektriko. Je pa to zaenkrat še hipotetična špekulacija, saj takega reaktorja niso naredili niti še v prototipni obliki.«

Elon Musk – za mnoge genij #1 našega časa
No, morda največ pozornosti v javnosti ta hip zbujajo že dolgoletna prizadevanja elektromobilnostnega guruja, gospoda Tesla – Elon Musk. On torej želi v vesolje, ustanovil je že nekaj temu namenjenih podjetij, pridobil sredstva in SpaceX je postal njegov paradni konj. Številni poizkusi s Falcon Heavy, zelo težavno združitev treh Falcon 9 nosilk v najmočnejšo raketo (za ponovno rabo) na svetu (težka je za 18 airbusov in nosi tovor polnega 737 – 63.800 kg), je komercialno poletela v januarja 2018.
Sicer pa je komercialna dejavnost SpaceX pripeljala že do 46. uspešnega lansiranja, ki je 22.12.2017 še posebej poskrbel za nenavadno senzacijo! Razburjeno kalifornijsko prebivalstvo je precej paniciralo nad pojavom svetlečega premikajočega se predmeta na nebu, promet je zastal, družbena omrežja so eksplodirala, medtem ko je Musk medijem komentiral pojav z besedami: “Nuclear alien UFO from North Korea”.
Nuclear alien UFO from North Korea pic.twitter.com/GUIHpKkkp5
— Elon Musk (@elonmusk) 23 December 2017
Njegov program je med drugim namenjen prenosu satelitov v vesolje, ki bodo nadomestili iztekajoč se program – zamenjava zastarelih satelitov – za Iridium Communications, v katerem je potrebno nadomestiti 75 komunikacijskih satelitov. Menda naj bi služili bolj svobodnemu svetovnemu spletu. Tokratna izstrelitev rakete, ki jo je mogoče ponovno uporabiti, je ponesla v vesolje kar 10 satelitov.

render kolonizacije Marsa
Sicer pa ima Musk tudi bolj pompozne načrte. Če želi do l. 2030 NASA s sodelavci poslati na Mars prvo človeško posadko in tam ustanoviti kolonijo, kar bo skupaj menda stalo 400 mrd. US$ (več na www.mars-one.com). Letošnjega februarja namesto posadke na Mars poslal kar svojega prvega električnega Tesla roadsterja. Na vrhu 3x močnejšega Falcona od devetke, Falcon Heavy, ki je bil lansiran 6. feb. bo Tesla roadster letel do roba Osončja. Prvotni načrt je sicer bil, da bo roadster z lutko-voznikom letel na Mars in bo po pristanku na Marsu, vse dokler bodo imele baterije dovolj moči (in jih ne bo prej razneslo), igral Space Oddity, ki jo je pokojni David Bowie posnel l. 1969 in ne Spiders of Mars, kot so tudi poročali. Občinstva po sedanjih podatkih menda ne bi bilo veliko, tudi ugibanj ni, kako se bo slišalo, saj je Marsovo ozračje sestavljeno iz 96% ogljikovega dioksida, gostota ozračja pa je le 0,6% zemeljskega ozračja.

Teslin roadster je imel na zaslonu med izstrelitvijo na Mars napis ‘Don’t panic’.
Musk sicer priznava, da je ideja oslarija, ampak vendarle, za prvi poizkus ne bi tvegali dragocenega tovora in ljudi.
Kar nekaj investitorjev in inovatorjev je zazrtih v zvezdno nebo, sredstva so pripravljena, od l. 2000 je bilo kar 140 »vesoljskih« podjetij podprtih s skladi tveganega kapitala.
Prava evforija pa se dogaja na Kitajskem, kjer se nova, osvajanju vesolja namenjena podjetja ustanavljajo kar vsak dan.
Rusija, ki je kot Sovjetska zveza v marsičem v vesoljski tekmi na začetku prehitevala Američane, pa pri vesoljskem programu zaradi stroškov ustvarja sodelovanje med številnimi državami. Kar 100 podjetij se udejanja pri (tudi komercialnem) osvajanju vesolja, v njih pa je zaposlenih okoli 250.000 ljudi, ki pa zadnja leta ne morejo kaj prida pohvaliti z uspešnim lansiranjem (baje je dokaj stara mehanika plovil nekompatibilna z novim softwareom). O vsemirskih startupih pa ni poročil…
Druge poslovne priložnosti
Seveda obstajajo še druge, nekoliko manj publiciranje komercialne priložnosti poleg že omenjenih) in požirajo debele milijone.
Veliko več je podjetniških pobud, ki so mnogo bolj »prizemljene« ali vsaj v bližnjih orbitah.
Tak je npr. Hiber, ki mu satelite odnašata v vesolje indijski PSLV in Muskov SpaceX
Taki podjetniki razvijajo različna orodja za opazovanja in analizo (rudarjenje, črpanje nafte, požari, itd.) in ni vrag, da se ne bi tudi kak naš startup ali vsaj od nas so-financirani startup znašel v tekmi in se izkazal v uspešnosti.
Podobno je naše podjetje Sinergise. Direktor, Grega Milčinski, pravi:

Grega Milčinski, vir: iafastro.org/biographie/grega-milcinski/
»Pred dvema letoma smo za potrebe naših institucionalnih strank razvili spletno storitev za procesiranje in distribucijo satelitskih podatkov. Povezali smo se z Amazonom in nastal je Sentinel Hub, ki je vzbudil svetovno zanimanje. Podjetja so želela uporabljati podatke Sentinela, pa niso imela znanja in tehnologije. Odprli smo javni servis – spletno aplikacijo Sentinel Playground, opazila nas je ESA in program Copernicus, saj so končno lahko videli rezultate svoje več milijardne investicije v razvoj satelitov. Danes procesiramo več kot milijon zahtevkov dnevno.«.
Vesoljski turizem
Veliki mislec-futurist Stephen Hawking bo med prvimi, ki bi se rad s komercialnim poletom podal v vesolje, menda je že dogovorjeno, da ga popelje Richard Branson s svojim podjetjem Virgin Galactic vendar pa je slednji ponovno – na nordijskem forumu – odgodil polet za 6 mesecev v l. 2018. Menda pa premožni posamezniki že sedaj plačujejo avanse v višini 20 mil. US$ za polet in bivanje na vesoljski postaji. Morda bo potek dogodkov pospešila tudi napovedana saudska investicija v višini milijarde dolarjev v Virgin Galactic.

Sir Richard Branson – Virgin Group
Obljubljajo pa prav kmalu tudi turistične polete po 200K za vozovnico. Poleg Virgin Galactic so med ponudniki tudi Armadillo Aerospace, Blue Origin, Space Adventures, …
Zacveteli bodo tudi vesoljski hoteli, udobnejše vesoljske postaje, kjer bodo lahko bivale celo družine. Same priprave pa za seboj potegnejo povsem nove rešitve interjerja in tudi zunanjosti, saj bo potrebno upoštevati posebnosti bivanja neprofesionalnih astronavtov v breztežnem prostoru in s »črno« svetlobo z ene strani. Veliko priložnosti za oblikovalce, tudi za malenkosti…
Komercialni mikrosateliti
Ti bodo opravljali številne naloge, ki so do sedaj problematične, če se delajo z zemlje, številne meritve, analize, raziskave,… Majhni, specializirani sateliti, se lahko lansirajo že za okroglih 75K dolarjev, potrebujejo pa poslanstvo, idejo, poslovni namen in ustrezen software, kar omogoča dostop tudi manjšim gospodarstvom, podjetjem in posameznikom.
Proizvodni obrati
Breztežno stanje omogoča številne, do sedaj nemogoče proizvodne dejavnosti, predvsem v elektronskih komponentah in biomedicini. Vsekakor bodo za to potrebovali uporabniške ideje in software.
Fotovoltaika
Bolj učinkovite in trajnejše celice bo pomagale poganjati vesoljske ladje in doseganje visokih hitrosti. Hkrati so potrebne za vesoljske tovarne in celo energijo sonca bi lahko sčasoma prenašali na zemljo in z njo zamenjali druge vire.
Ovire ekspanziji
Qasim Mohammad, investitor tveganega kapitala iz Omers Ventures, Toronto, pravi, da tveganega kapitala primanjkuje, da ni enako, kot je to z vlaganjem v internet, mobilne aplikacije ali digitalne medije. Po statistiki za l. 2015 je bilo v 44 vesoljskih projektov investiranega le slaba 2% oz. 2 mrd. US$ od vsega tveganega kapitala, saj ta kapital želi izstop po sedmih do desetih letih, vesoljski projekti pa so običajno bolj dolgoročni. Prav setveni kapital predstavlja problem in kaže, da bo za zdaj vesolje bolj domena hi-tech milijarderjev, ki imajo visoke presežke prihodkov.
Zavarovanje poslov in projektov je zaradi pomanjkanja podatkov in znanja velik problem; to so prej počele države, za zasebnika pa so stroški nepredvidljivi in previsoki, znanja o tveganjih pa premalo.
Od razvijalcev projektov, startupov in inovatorjev, še pravi Qasim, se pričakuje uvidenje komercializacije slehernega delca, kar pa zanesenjaki le redko zmorejo.

Aleksij Kobal* / SREBRNA PTICA / 2014 / akril, olje na platnu / 100 x 150 cm
Zaključek
Zasebno osvajanje vesolja se je začelo in se odvija eksponentno. Tudi male države, mala gospodarstva in mala podjetja imajo priložnost vstopa na shuttle, ki ponese posel v kozmos. (Sinergise, slovenski partner mastodonta Amazona, ima komaj 50 zaposlenih!) Ideje, inovacije, think tanki, ipd., pa sodelovanje z manj medijsko eksponiranimi in manj privlačnimi, npr. Rusi, Indijci ali Kitajci, ki imajo bodisi razvojne izkušnje in znanje ali pa kapital, bi lahko bilo na moč zanimivo.
Se bodo slovenski ponudniki in razvojniki povezali v grozd za skupni nastop? Grega Milčinski med drugim pravi: »Namesto, da bi izkoristili svoje največje prednosti, poskušamo vsak narediti vse… Namesto, da bi bili v nečem malem resnično najboljši, smo povsod polovičarski….Manjka nam poguma, da bi zakorakali v nekaj novega in osredotočili svoje glavne resurse v to.«

Dr. Jure Knez
Dr. Jure Knez, direktor podjetja Dewesoft pa pravi: »Z vstopom Slovenije v združenje ESA imamo slovenska podjetja veliko več možnosti, da sodelujemo vsaj v evropskih vesoljskih programih, naša naloga pa je sedaj, da znamo to čim bolje izkoristiti.«
Do sedaj so slovenske entitete, zlasti etablirani (para)državni inštituti, na razpisih ESA dobili 5,2 mil. EUR pomoči. Naj ne pozabimo, da smo imeli že nekaj astronavtov (pol)slovenskega porekla in tudi teoretika Hermana Potočnika Noordunga s našim muzejem vesoljskih poletov vred, imenovanim Kulturno – gospodarsko središče evropskih vesoljskih tehnologij.
Nekaj podjetij je že močno v igri, če naj omenimo zasavski Dewesoft s svojo programsko opremo, s katero že dvajset let oskrbuje zveneča imena, kot so Lochkeed Martin, Boeing, NasA, SpaceX, v Evropi ESA, DLR, na pa Japonskem JAXA, prisotni pa so tudi v Rusiji in Kitajskem; sledi seveda že omenjeni Sinergis, o napihljivih bivališčih za prve človeške kolonije na Marsu pa govori tudi Dušan Olaj, direktor družinskega podjetja Duol. O njih, njihovih vizijah, uspehih in načrtih bomo poročali v posebnem prispevku na portalu Novi Podjetnik.
Pedigre torej imamo, pa se menda ja bomo pravočasno vkrcali in sodoživeli, ne le opazovali čudovito pustolovščino, ki se zdaj demokratizirana zares začenja!
Podjetnik.net