Mnenja med študenti, investitorji in predavatelji so različna.
Kot je nedavno zapisala Lindsay Gellman v Wall Street Journalu, na Stanfordu malodane odsvetujejo podiplomskim študentom, da se ukvarjajo z zagonskimi podjetji – naj se raje posvetijo študiju.
Ob tem pa študentje ugotavljajo, da bodo med samim študijem pridobljene kompetence bolj začasne narave, da ni dolgoročnih zaposlitev in da se je treba še naprej učiti – toda priložnosti za vstop v podjetništvo s startupi se pojavljajo zdaj in kdo ve, kaj bo čez nekaj let.

Steve Wozniak – “Woz”
Foto: https://sl.wikipedia.org/wiki/Steve_Wozniak#/media/File:Steve_Wozniak.jpg
Podjetniški zgledi, kot so Mark Zuckerberg, Steve Jobs, Steve Wozniak, Bill Gates in številni drugi, podprti z glamuroznimi programi, kot je Think Tank, nedvomno zbujajo številne aspiracije. A malokdo pomisli, da dejansko gre za silno redke izjeme, ki jih je izpostavila Silicijeva dolina kot vabe za investitorsko privlačne start-upe iz celega sveta. Ni točnih statistik; interval uspešnosti po petih letih za tehnološke start-upe je menda od 1% do 10%. Potemtakem so zagonska podjetja bolj »zlati prinašalci« hitrega dobička željnih investitorjev, kot pa napredek spodbujajoči subjekti, ki predvsem na svoje stroške razvijajo ideje, drugi pa jih morda realizirajo. Izvidniki investitorjev pa krožijo po svetu, obiskujejo tekmovanja, pospeševalnike, inkubatorje, … in iščejo zanimive projekte.

Sedež giganta ORACLE v Silicijevi dolini
Praviloma se zgodba vrti okoli potrebnih sredstev za zagon.
Zagonski podjetnik mora dobro oceniti pravilni trenutek za pridobivanje sredstev, ne glede na zagonsko vročico, ki ga obhaja. Prezgodaj vstopljen kapital pomeni izgubo velikega deleža podjetja in morda kontrole nad njim – prepozen vstop pa lahko zgreši tržni momentum, podjetje postane nezanimivo in nasede na čeri insolventnosti.
Kot pravi Ed McLaughlin, je potrebno preveriti tri korake, preden se podate na iskanje zunanjih sredstev:
1. Je vaš posel primeren za stalno rast kupcev ali uporabnikov?
2. Ste prepričani, da vaš posel napoveduje bodoči dobiček?
3. Boste lahko postavili tak razvojni načrt, ki bo omogočal rast posla?
Po McLaughlinu je primeren trenutek za vstop na trg in pridobitev financiranja odvisen od tega, kakšne vrste podjetnik se ga loteva. Najhitrejši je vstop vizionarjev in izjemno talentiranih ljudi z odličnimi idejami, kot so legende Silicijeve doline; zanje se čas meri v mesecih, pripravljeni so pustiti študij in druge obveznosti in se povsem predati realizaciji poslovne ideje.
Nekaj več časa – morda kako leto – potrebujejo za realizacijo poslovne ideje podjetniki s sicer dovolj velikim znanjem, pa vendar premajhnimi poslovnimi izkušnjami in tovrstnimi veščinami in znanji, da bi se učinkovito spopadli s poslovnimi načrti in študijami in so voljni garati za uresničitev svojih idej.
In slednji – inovatorji s preizkušenim produktom ter oceno trga, vendar si služijo kruh nekje drugje – rabijo več časa, so bolj previdni, morda celo ponudijo v svojem bodočem novem podjetju delež tudi sedanjemu delodajalcu, hkrati pa so povsem odločeni, da bodo sledili svoji viziji.
McLaughlin pravi, da so zelo učinkoviti tisti podjetniki, ki so že dlje časa izven akademskih krogov. So izkušeni strokovnjaki in taki zgradijo preplet kompetenc, ki zajemajo reference, izkušnje in strokovnost. Pogosto so priznani strokovnjaki na svojem področju in dokazujejo, da so bili sposobni v preteklosti izpeljati zmagovito idejo. Pri tem so se bodisi oprli na svojo mrežo kupcev, pridobili prednaročila ali znane investitorje.
Tudi v srednjeevropskem okolju stvari delujejo podobno.
P.S.: Ed Skip McLaughlin nam je pred meseci poslal v recenzijo svojo novo knjigo – The Purpose is Profit. Vredna je branja, saj govori iz sebe, iz svojih poslovnih izkušenj.
Novi Podjetnik