Podjetnik je vseznalec. Mar res? Vedno in v vseh primerih? Ali mora podjetnik ob vsem drugem biti še specialist za delovanje javnih naročil ali pa vam je dovoljeno, da ukvarjanje z birokracijo prepustite nekomu drugemu, vi se pa medtem naprej posvečate svojemu poslu.
Članek ne predstavlja kompleksnega pravnega traktata o ustroju delovanja javne uprave (le-tega ne bi vedel napisati tudi če bi to bil moj namen), le odgovoriti hočem na gornje vprašanje.
Javna naročila?
V začetku marca 2021 je bilo na državnem portalu za elektronsko javno naročanje odprtih 6.157 aktualnih javnih naročil, objavljenih s strani ministrstev, občin, javnih podjetij, bolnišnic, zavodov itd.. Iskani pa so bili ponudniki za praktično karkoli – od rekonstrukcije cest, sanitetnega materiala do davčnega in finančnega svetovanja. Z vidika potencialnega ponudnika javna naročila na nek način predstavljajo inverzno logiko poslovanja od tiste, ki jo podjetniki običajno ubiramo – namesto aktivnega iskanja trga za svoje produkte in storitve je v primeru javnih naročil potrebno le obiskati eno spletno stran ter poiskati ustrezno povpraševanje. Če si ob tem predstavljate nadobudna podjetnika iz filma Vojni psi (War Dogs), kako ob poznih večernih urah neutrudno brskata po portalu za javna naročila ameriškega obrambnega ministrstva vam lahko povem, da vzporednica med realnostjo in omenjenim filmom leži predvsem v tem, da javna naročila v Sloveniji predstavljajo neusahljiv vir povpraševanja s strani državnih in paradržavnih institucij.
Javna naročila: kdaj in koliko
Vsa »državna« javna naročila se objavljajo izključno na portalu za elektronsko javno naročanje Republike Slovenije, portalu e-JN. Portal je zasnovan na način, da na enem mestu združuje naročnike (tiste, ki javno naročilo objavijo) in ponudnike (tiste, ki želijo javno naročilo izpolniti), oboji pa se morajo za uporabo portala na le-tem prvo registrirati oz. pooblastiti nekoga, ki v imenu podjetja, zavoda, ipd. portal uporablja. Naročnikom je na portalu potrebno objavljati le javna naročila, katerih ocenjena vrednost je najmanj:
- 20.000 evrov za naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj,
- 40.000 evrov za javno naročilo gradenj,
- 750.000 evrov za naročila storitev, ki so s CPV kodami določene v Evropski direktivi o javnem naročanju (Direktiva 2014/24/EU).
Za naročila, katerih vrednosti ne dosegajo zgoraj omenjenih mej, javnega naročila ni potrebno izvesti.
S pravnega vidika portal e-JN deluje na podlagi določil Zakona o javnem naročanju (ZJN-3), zakon pa med drugim predpisuje zagotavljanje načel gospodarnosti, učinkovitosti ter predvsem transparentnosti skozi celoten postopek javnega naročila. Gre pa omeniti, da morajo ponudniki produktov in storitev poleg vsebinske priprave na javno naročilo obvladati še tehnično plat oddajanja naročil, kot je npr. izpolnjevanje in oddaja ESPD obrazca.
Od teorije k praksi
Predpostavimo naslednji scenarij: Jože Novak ima odprt s.p. in se ukvarja s slikopleskarstvom, zaposluje pa še dva sodelavca. Jože in njegova sodelavca so strokovnjaki predvsem za eno stvar in to je seveda slikopleskarstvo. V iskanju novega posla Jože nekega dne opazi javno naročilo za slikopleskarska dela na občinski stavbi njegove občine. Ker gre za naročilo, katerega ocenjena vrednost presega 20.000 evrov, je občina v skladu z ZJN-3 morala naročilo objaviti na portalu e-JN. Gre za prvo javno naročilo, na katerega bi se Jože rad prijavil, vendar pa so vsi trije zaposleni trenutno polno zasedeni z drugimi projekti, posledično pa noben od njih nima časa, da bi se v ukvarjal še z delovanjem portala e-JN, študiranjem zahtev javnega naročila in pripravo ustreznih referenc. Rok za oddajo naročila je kratek, naročilo pa je preveč mikavno, da bi ga Jože izpustil. Na tej točki se torej pojavi vprašanje, ali lahko Jože za izvedbo prijave na javno naročilo na pomoč pokliče zunanjega izvajalca, ali pa mu pravila javnega naročanja tega ne dovoljujejo?
Zunanji izvajalec lahko pomaga
Jože lahko najame zunanjega izvajalca za pripravo projektne dokumentacije, zbiranje referenc in pripravo potrebnih obrazcev, vendar pa mora končno vlogo na portalu e-JN oddati sam. V skladu s določili ZJN-3 je vsak ponudnik zavezan k spoštovanju prej omenjenih načel gospodarnosti, učinkovitosti in transparentnosti, ki veljajo za postopke javnega naročanja. Zunanji izvajalec se ne more zavezati k spoštovanju določil ZJN-3 v imenu ponudnika, zato posledično tudi ne more oddati vloge v Jožetovem imenu.
Zakonodaja o izvajalcih
Za obrazložitev prejšnjega odstavka je potrebno upoštevati kombinacijo 2. in 66. člena ZJN-3. 11. in 13. točka prvega odstavka 2. člena namreč opredeljujta izvajanje pomožnih dejavnosti, kamor sodi tudi svetovanje v zvezi z izvajanjem ali načrtovanjem postopkov javnega naročanja in priprava ter vodenje postopkov javnega naročila v imenu in za račun tretje osebe ter svetovanje v zvezi z oddajo ponudb v imenu in za račun tretje osebe. ZJN-3 določa, da lahko pomožne dejavnosti izvajajo tako osebe javnega kot zasebnega prava. Vodenje postopka v okviru javnega naročanja gre po pojasnilu Enotnega kontaktnega centra državne uprave razumeti kot »managiranje«, usmerjanje ter tudi koordiniranje aktivnosti, ki so potrebne za izvedbo postopka, sama izvedba postopka, ki je glede na tretji odstavek 66. člena ZJN-3 omejena le na naročnike, pa predstavlja aktivnosti, ki pomenijo hkrati tudi izvajanje zakonsko predpisanih ravnanj.
Podjetnik = specialist tudi za javna naročila?
Ne! Za prijavo na javno naročilo lahko najamete zunanjo pomoč, zunanji strokovnjaki pa lahko pomagajo v obliki svetovanja, pripravi potrebne dokumentacije, zbiranju referenc ipd., vendar pa sami ne morejo v celoti in v imenu vašega podjetja izvesti določenih posamičnih dejanj, kot je npr. objava končne ponudbe. V vsakem primeru pa zunanja pomoč utegne biti dobra naložba, saj vas strokovnjaki lahko hitro in učinkovito vodijo čez korake, ki bi jih v nasprotnem primeru morali naštudirati sami.
Tadej Recek
Terra Verde
