Vem, da ste začeli to brati z radovednostjo in vem, da se želite naučiti nekaj novega.

Ravnokar sem uporabil jezikovni vzorec Branje misli.

Vem, da imate neko pričakovanje o vsebini članka, kar je dobra stvar, mogoče celo predvidevate, kaj bom pisal, kar pomeni, da ste pripravljeni na učenje in to vam bo pomagalo, da naredite v vašem življenju spremembe na bolje.

Struktura našega govora ponazarja naše razmišljanje. Kako in kaj razmišljamo vpliva na to, kaj počnemo, kako to počnemo in kakšne rezultate ustvarimo. Veliko našega razmišljanja se dogaja na podzavestnem nivoju, kar ohranja naše miselne in vedenjske navade.

Dokler so te navade izven naše zaznave, obstaja velika verjetnost, da ohranimo njene posledice. Ozaveščanje miselnih procesov je eno izmed ključnih področij, s katerim lahko naredimo pozitivne osebne spremembe. Namen tega članka je ozaveščanje miselnega vzorca Branja Misli in ga transformirati v radovednost in fleksibilnost.

Učinkovito delovanje izvira iz učinkovite komunikacije, komunikacije z drugimi ljudmi in tudi komunikacije s samim seboj. S pomočjo vpogledov v določene jezikovne vzorce lahko ozavestimo in izboljšamo lastno komunikacijo zato in tako, da lažje in hitreje uresničimo svoje želje, smo mirnejši, bolj veseli in imamo več možnosti.

”Točno vem kako se zdaj počutiš!”

Govorimo, kot da beremo misli druge osebe. Branje misli se zgodi na par specifičnih načinov: 

Ko na tak način uporabljamo intuicijo, je koristno, da je naše ugibanje oziroma branje misli usmerjeno v radovednost in poizvedovanje in da se čim bolj izognemo uporabi izražanju védenja oziroma sodb. Najboljše, da sogovorniku podamo naše domneve čim bolj nežno in z radovednostjo, hkrati pa mu zagotovimo, da smo odprti za povratno informacijo in ga povabimo k odgovoru. Pri pogovoru z nekom, ki predpostavlja eno izmed zgornjih intuicij, je najbolj enostavno dobiti več informacij tako, da vprašamo:

Ko ‘beremo misli’ ponavadi tudi govorimo zelo posplošeno z uporabo univerzalnih določil: 

”Vsi v službi si mislijo da sem športnik.” 

”Vsi v skupini mislijo da sem prepočasen.”

”Saj vidiš kako se počutim.”

Kot ste mogoče opazili v zgornjih stavkih, je v ozadju lahko tudi prepričanje, da vemo kakšno je notranje stanje druge osebe, ne da bi jo vprašali.

Nekateri ljudje to odkrito verjamejo, drugi pa si mislijo, da imajo tako razvite intuitivne sposobnosti, da lahko z natančnostjo berejo druge. V zgornjih dveh stavkih predvidevamo, da točno vemo vsebino misli vseh ljudi zajetih v ‘Vsi.’ Zadnji stavek neutemeljeno predvideva, da lahko sogovornik občuti naše občutke zgolj preko opazovanja.

”Če bi me imela rada, bi vedno naredila to kar si jaz želim.”

Predpostavka je ogromna, da bi morala druga oseba vedeti kaj se dogaja v nas, kaj si želimo, brez da bi to povedali in hkrati enačimo to s tem da nas ima oseba rada. To je idealna situacija za dvosmerno nezadovoljstvo, saj je nemogoče takšen pogoj uresničiti sogovorniku, ki ne ve kaj mora narediti in istočasno nedosegljiv pogoj za tistega, ki pogoj postavlja. Nekateri ljudje, ki vzpostavijo dober stik z drugo osebo na neverbalnem nivoju, lahko hitro začnejo uporabljati takšne predpostavke ter razvijejo svojo komunikacijo in obnašanje na tej nepreverjeni osnovi. Takšno razmišljanje lahko zelo negativno vpliva na odnose, saj večinoma temelji na iluziji procesa branja misli.

V tem primeru bi bilo bolj koristno vprašati, kaj točno moram storiti in kako bi potem to pomenilo, da imamo to osebo radi. Namen je pridobiti točne informacije in ugotoviti, kakšno je pogojevanje za ljubezen in ali je to koristno.

Miselni proces branja misli je kompleksen, skrit in se nanj odzovemo kot da je samoumevno, da vemo kaj si druga oseba misli.

Miselni proces, ki se zgodi, je zelo subtilen. Kar druga oseba izreče, spodbudi našo domišljijo in se niti ne vprašamo o korektnosti izjave (kot primer iz prvega odstavka članka). Kakšen je mehanizem? Velikokrat se zgodi, da pride do mehanizma kombinacije čutnih zaznav v smislu: občutek-slika, občutek-zvok. To pomeni, da se odzovemo na zunanjo okoliščino, bodisi kar vidimo ali kar slišimo tako, da reagiramo na to kar občutimo v sebi.

Tako se na primer na določeno zunanjo okoliščino odzovemo tako, da se počutimo krive, nas je strah, smo depresivni ali osamljeni, srečni ali jezni in ob tem čutimo močna čustva, nato pa rečemo, da vemo kaj druga oseba misli ali kaj čuti na podlagi tega kar mi čutimo. Gre za nezavedanje lastnih občutkov in za proces projekcije, ko govorimo o lastnih občutkih/čustvih/mislih kot da so od drugih.

Ko reagiramo na neko zunanjo okoliščino, je najbolj koristno, da smo pozorni navznoter, na lastno telo in lastne občutke, ter se vprašamo, kaj občutimo, oziroma kako ta situacija povzroči, da zaznavamo te občutke? Na tak način prevzamemo odgovornost za lastne občutke in lastne odzive ter pridobimo moč in možnost, da te reakcije spremenimo in se odzovemo na drugačen način. To omogoča pozitivno spremembo in učinkovitejšo komunikacijo.

Bistvo težave pri branju misli je popačenje, ki se zgodi v trenutku, ko popačimo proces s katerim ugotavljamo, kako smo prišli do informacije, ki jo izražamo do drugih ljudi.

‘Branju misli’ se izognemo, če dovolimo osebi možnost, da nas popravi. Lahko se boljše izrazimo tako:

”Zdi se mi, da se počutiš slabo in si želiš ven na zrak. A drži?”

Če tega ne naredimo, naš sogovornik nima dovoljenja, da preveri svoje občutke, čustva, misli, se v trenutku poistoveti z njimi in postane žrtev našega projeciranja.

Branje misli je lahko zelo sugestibilno in ne omogoča sogovorniku povratne informacije. Če ljudje to veliko počnejo, se lahko zgodi tudi, da z drugimi ne delijo svojih občutkov in misli ampak predvidevajo, da bodo ti sami vedeli kaj oni mislijo in čutijo. V odnosih to ustvari enosmerno komunikacijo, ki pokvari odnos.

Ali se da brati misli ali ne – to niti ni vprašanje. Bistveno je, da se izboljšujemo pri upravljanju lastnih procesov in izboljševanju lastne komunikacije ter da ugotovimo, kakšen je proces s katerim oseba poda svojo trditev.

Koristna vprašanja, ko opazimo branje misli so takšna, ki se osredotočijo na proces in kako oseba ve to kar trdi. Ko zaznamo miselni vzorec branja misli lahko vprašamo:

»Kako veš, da so vsi takšni?«

 

»Kako specifično se ta proces védenja zgodi?«

 

»Na osnovi česa to sklepaš? Ali imaš dokaz?«

Velikokrat naredimo napako, da enačimo intimno povezanost z branjem misli. Ker smo veliko časa z drugo osebo in poznamo njen način razmišljanja, obnašanja, njene »vroče gumbe«, vrednote, prepričanja, se prilagodimo in s časom začnemo z branjem misli. Problem, ki lahko nastane je ta, da izenačimo to povezanost čustvenega stanja z branjem misli, kar lahko vodi v destruktivno obnašanje in v konflikt, še posebej, če se začnemo vesti, kot da vemo kaj druga oseba ‘zares misli.’

‘Vem, da me hočeš prizadeti.”

Kako točno to veš?

”Ker ne upoštevaš mojih občutkov.”

Kako veš, da ne upoštevam tvojih občutkov?

”Zato, ker te ni doma.”

Ali to, da me ni doma pomeni, da te hočem prizadeti?

Na tak način lahko poizvedujemo v globljo strukturo govora druge osebe in pridobimo več informacij ter pomagamo drugi osebi, da ozavesti svoje omejujoče jezikovne vzorce.

Človeški odzivi in posledice Branja misli

Ko ljudje napačno preberejo naše misli, imamo lahko občutek, da so žaljivi, vsiljivi, nas kontrolirajo. Ljudje se lahko počutijo nerazumljeno in da so manipulirani.

Lahko pa se ljudje odzovejo tudi napadalo in defenzivno, ko napačno preberemo njihove misli.

Po parih uspehih pri branju govorice telesa in ustaljenih vzorcev obnašanja, lahko že hitro razvijemo to navado. Če se odrasli vedejo, kot da vedo, kaj njihovi otroci mislijo in se pri temu motijo, lahko to pripelje otroka do tega, da začne dvomit v lastne misli. Prevzeli bodo sugestije, prepričanja, obnašanje samo zaradi strahu pred odraslimi in vedno bolj zavračali lastne miselne procese. Iz tega sledijo notranji konflikti v otroku zaradi različnih sporočil, ki se formirajo v določenih situacijah.

Pravilno branje misli lahko tudi pomaga, da nekomu pomagamo najti lastne skrite misli, prepričanja in namene. Tak pristop se uporablja v terapiji ali coachingu in je lahko sestavni del odkrivanja in širjenja notranjih predstav, v kolikor je seveda izveden na pravilen način, z dovoljenjem, radovednostjo, dobrim namenom in v dobrem stiku z željo po pridobivanju več informacij.

Branje misli je velikokrat zelo omejujoč miselni proces, ki je zelo razširjen v naši družbi. Ozaveščanje je ključno za transformacijo v učinkovitejšo komunikacijo, večjo fleksibilnost in boljši stik v naših odnosih in pogovorih. Hkrati z inteligentno komunikacijo izboljšamo stik s sogovornikom in tudi s svojimi odzivi na zunanje okoliščine ter pridobimo več možnosti za naše obnašanje; s tem posledično prevzamemo več notranje moči, saj imamo kontrolo nad svojimi občutki in mislimi.

Viri:

1. Bandler, J. Grinder: The Structure of Magic 1. Science and behavior books, Palo Alto, 1975.
2. M. Hall: Communication Magic. Crown House publishing, UK, 2001.
3. M. Hall, B., G., Bodenhamer: Figuring out people. Crown house publishing, UK, 1997.

Dr.  Matej Miklavec, Executive and Leadership coach