Zakon o varstvu potrošnikov, ki je v uporabi od 26. jan. 2003, ima posebno poglavje (VII.) namenjeno varstvu potrošnikov pred »napačnim« oglaševanjem.
Zakon definira oglaševanje kot vsako obliko predstavitve, ki je podana v okviru poslovanja ali opravljanja samozaposlenih dejavnosti, katere namen je spodbujanje prodaje blaga, storitev ali digitalne vsebine, vključno z nepremičninami, pravicami in obveznostmi.
Oglaševanje mora biti skladno z zakonom, ne sme biti nedostojno in zavajajoče, in v lahko razumljivem jeziku v R Sloveniji (torej ne nujno v slovenščini).
Zakon prepoveduje nedostojno oglaševanje, katerega vsebine bi lahko bile žaljive za potrošnike, bralce, poslušalce in gledalce, ali sestavine, ki nasprotujejo morali.
Skladno s prepovedjo zavajajoče poslovne prakse po tem zakonu je nedovoljeno tudi zavajajoče oglaševanje.
Kot tako šteje, če zavaja podjetja ali bi jih utegnilo zavajati in bi zaradi svoje zavajajoče narave verjetno vplivalo na ekonomsko obnašanje podjetij. Ali pa v primeru, da bi iz enakih razlogov škodilo ali utegnilo škoditi konkurentom.
Tudi primerjalno oglaševanje je opredeljeno po tem zakonu. Pomeni vsako oglaševanje, ki na kakršen koli način, izrecno ali z nakazovanjem, določa identiteto konkurenta oziroma blaga, storitve ali digitalne vsebine, ki jo ponuja konkurent.
Primerjalno oglaševanje je dovoljeno, če:
- ni zavajajoče
- primerja resnične podatke glede blaga, storitve ali digitalne vsebine, ki zadovoljujejo iste potrebe ali imajo enak pomen
- objektivno primerja eno ali več objektivnih, namenskih ali predstavitvenih lastnosti glede takega blaga, storitve ali digitalne vsebine, tudi cene
- ne ustvarja zmede na trgu med oglaševalcem in konkurentom. Ali med blagovnimi oziroma storitvenimi znamkami, trgovskimi imeni, drugimi znaki razlikovanja, blagom, storitvijo ali digitalno vsebino oglaševalca in konkurentov
- ne diskreditira ali očrni blagovnih oziroma storitvenih znamk, trgovskih imen, drugih znakov razlikovanja, storitev, dejavnosti ali razmer konkurenta
- pri blagu z označbo porekla blaga v vsakem primeru obravnava blago z enakim poreklom
- se nelojalno ne okorišča z ugledom blagovne oziroma storitvene znamke, trgovskega imena ali drugimi znaki razlikovanja konkurenta ali s poreklom konkurenčnega blaga
- ne predstavlja blaga, storitve ali digitalne vsebine kot ponaredke ali kopije blaga, storitve ali digitalne vsebine, ki ima zavarovano blagovno oziroma storitveno znamko ali trgovsko ime.
Oglaševanje mora ščititi otroke in ne sme vsebovati sestavin, ki povzročajo ali bi lahko povzročile telesno, duševno ali drugačno škodo pri otrocih. Prav tako ne sme vsebovati sestavin, ki izkoriščajo ali bi lahko izkoriščale njihovo zaupljivost ali pomanjkanje izkušenj.
Oglaševanje v okviru storitev informacijske družbe mora biti jasno prepoznavno, da gre za oglaševalsko sporočilo in katero podjetje je njegov naročnik.
Na zahtevo državnega organa, organizacije potrošnikov, potrošnika ali na lastno pobudo lahko stanovsko združenje oglaševalcev – Slovenska oglaševalska zbornica – poda mnenje o tem, ali je določeno oglaševanje nedostojno oziroma zavajajoče.
Prepoved oglaševanja je možna z odločbo pristojnega inšpekcijskega organa.
Prepoved se lahko nanaša na oglaševanje blaga, storitve ali digitalne vsebine do odprave pomanjkljivosti.
Možna je tudi prepoved pred objavo oglaševalskega sporočila, kadar to še ni objavljeno, če inšpekcija ugotovi, da:
- podjetje oglašuje blago, storitev ali digitalno vsebino na način, ki je v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 36. člena tega zakona ali v skladu s 37. ali 38. členom tega zakona
- podjetje primerjalno oglašuje blago, storitev ali digitalno vsebino v nasprotju z določbami tega zakona (drugi in tretji odstavek 39. člena)
- oglaševanje vsebuje sestavine, ki povzročajo ali bi lahko povzročile telesno, duševno ali drugačno škodo pri otrocih, ali sestavine, ki jih izkoriščajo ali bi lahko izkoriščale njihovo zaupljivost ali pomanjkanje izkušenj (40. člen).
Seveda skoraj ni zakona, ki ne bi sankcioniral kršilcev.
Zakon o varstvu potrošnikov pozna več stopenj kršitev od najhujših z zelo rigoroznimi, tudi milijonskimi kaznimi, pa do lažjih prekrškov.
Tako na primer zakon kot hujše prekrške v 239. členu opredeljuje:
- oglaševanje blaga, storitev ali digitalne vsebine na način, ki je v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 36. člena tega zakona ali v skladu s 37. ali 38. členom tega zakona
- primerjalno oglaševanje blago, storitev ali digitalne vsebine v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 39. člena tega zakona
- oglaševanje blaga, storitve ali digitalne vsebine vsebuje sestavine, ki povzročajo ali bi lahko povzročile telesno, duševno ali drugačno škodo pri otrocih, ali sestavine, ki izkoriščajo ali bi lahko izkoriščale njihovo zaupljivost ali pomanjkanje izkušenj (40. člen);
In globe?
Z globo se za težji prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost in lahko znaša od 5000 do 50000 evrov.
Druge podrobnosti o oglaševanju po novem zakonu o varstvu potrošnikov si poglejte na:
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7054
Uredništvo Podjetnik.net
