Knjiga razkriva številne pasti, v katere se zaradi nepoznavanja prava lahko ujamemo. Z dovoljenjem avtorja bomo v nadaljevanjih objavili četrto poglavje.
Ste prepričani, da se želite spustiti v »zajčjo luknjo«?
»Podjetniki živijo nekaj let svojega življenja, kot večina ljudi ne želi, zato da lahko preživi preostanek svojega življenja, kot večina ljudi ne more.«
- Neznani avtor
Podjetja so pravna fikcija
Podjetniki poslujejo organizirani v gospodarske družbe, ki so po mojem mnenju ena od boljših domislic človeštva.
Se sprašujete, zakaj?
Podjetja oziroma gospodarske družbe so produkt naše kolektivne domišljije, ki jo pravniki imenujejo pravna fikcija.
Ljudje so tisočletja živeli brez gospodarskih družb. Preden so jih »izumili«, so bili obrtniki in podjetniki osebno odgovorni za svoje izdelke in storitve in so se bali tvegati, saj bi jih to potencialno izpostavilo grožnji, da bodo obubožali.
Izum podjetij in korporacij je močno poenostavil način poslovanja.
Ironija je, da beseda korporacija izvira iz latinske besede »corpus«, kar pomeni telo, in pravni sistem jih priznava kot pravne subjekte.
Za boljše razumevanje razsežnosti gospodarskih družb vam bom predstavil primer avtomobilske družbe.
Mercedes-Benz AG je nemški proizvajalec avtomobilov, avtobusov in tovornjakov. Mercedesova vozila so poznana povsod po svetu, saj gre za enega najstarejših proizvajalcev avtomobilov na svetu. Leta 2019 je podjetje zaposlovalo skoraj 299 tisoč ljudi po vsem svetu.
Čeprav se večina teh ljudi med seboj ne pozna, pa kljub temu učinkovito sodelujejo znotraj družbe.
Kako Mercedes-Benz AG kot gospodarska družba dejansko obstaja?
Nedvomno družba izdeluje veliko avtomobilov, vendar ti ne tvorijo podjetja. To pomeni, da tudi, če bi Mercedes-Benz AG prodal vsa svoja vozila ter ostal brez zalog in proizvodnje, gospodarska družba ne bi kar izginila.
Mercedes-Benz AG bi še naprej obstajal, še naprej bi lahko izdeloval avtomobile, imel v lasti stroje, tovarne, salone, opremo in zaposloval ljudi.
Še celo če bi iz družbe izginili vsi zaposleni in vsa oprema, bi gospodarska družba lahko poslovala naprej in zaposlila nove delavce, najela posojila, kupila nove stroje itd.
Gospodarska družba ima direktorje in lastnike (družbenike ali delničarje), vendar tudi oni ne sestavljajo podjetja, saj bi lahko odpustili vse direktorje in odprodali vse lastniške deleže (poslovne deleže ali delnice), pa bi gospodarska družba Mercedes-Benz AG še vedno ostala nedotaknjena.
To je izjemna moč koncepta gospodarske družbe.
Pa to hkrati tudi pomeni, da gospodarske družbe niso ranljive?
Nikakor.
Gospodarske družbe so zelo ranljive in pri njihovem delovanju je potrebna zelo velika previdnost.
V tem poglavju vam bom predstavil šest »zajčjih lukenj«, v katere lahko padete na svoji podjetniški poti in ki so v praksi najpogostejše napake podjetnikov in gospodarskih družb.
Idiom »zajčja luknja« je seveda aluzija na zgodbo Alice v čudežni deželi pisatelja Lewisa Carrolla in pomeni hoditi po neznanem terenu ali vstopiti v obdobje kaosa ali zmede.
Biti lastnik podjetja je velika odgovornost, na katero niso pripravljeni vsi.
Vsi vemo, da je biti podjetnik ali imeti lastno podjetje lahko zelo donosno. Konec koncev je na svetu na milijone bogatih in uspešnih podjetnikov.
A vodenje lastnega podjetja vzame veliko časa. Če želite uspeti, se morate pripraviti na trdo delo. Vsi uspešni podjetniki delajo trdo – brez izjem.
Kot uspešen podjetnik boste večino svojega časa posvetili svojemu poslu, zato morda ne boste imeli časa za sprejemanje pravnih odločitev, ali pa jih boste sprejemali hitro in neprevidno.
Takšne odločitve se lahko nato izkažejo za katastrofalne in prinesejo kaos v vaše poslovanje.
Gregor Verbajs
Ste prepričani, da ste pripravljeni iti v zajčjo luknjo?
Največja težava pri podjetništvu je, da ne vidimo težav, ki nam sedijo pred nosom.
Za podjetnike se domneva, da poznajo pravo, in ta domneva je prisotna tudi na sodiščih. Poslovodstva gospodarskih družb in podjetniki morajo pri vodenju poslov ravnati v skladu s standardom profesionalne skrbnosti.
To pomeni, da ni dovolj, da ravnajo s skrbnostjo razumnega človeka, ampak morajo ravnati tudi s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
Povedano drugače, poslovodstva in podjetniki morajo poznati vse: tudi pravo.
Iz prakse lahko povem, da je to praktično nemogoče, in ravno zato podjetniki najemajo odvetnike, ki skrbijo za njihove pravne zadeve. Veliko podjetnikov sprejema odločitve »na srečo« in upa, da ne bo šlo nič narobe. Ko pa ugotovijo nasprotno, je običajno prepozno.
Zato preden kot podjetnik sprejmete odločitev, ki je le malce pravne narave. Tudi če menite, da jo lahko sprejmete sami –, se raje najprej posvetujte z odvetnikom.
Mark Twain je rekel: »Obstaja na tisoče izgovorov za poraz, vendar niti en sam dober razlog.« Zato brez izgovorov svoje pravne težave zaupajte odvetniku.
Pri svojem delu sem videl veliko napak podjetnikov, ki sem jih označil kot pet zajčjih lukenj. Spoznajte jih in lik Thanosa iz filma Maščevalci se vam bo zdel kot prijeten poba.
Zajčja luknja št. 1: Vaš družbenik ni vedno vaš prijatelj
V tem podpoglavju se bom osredotočil na družbo z omejeno odgovornostjo, saj je teh največ. V praksi se v skupno lastništvo družbe pogosto podajajo prijatelji ali sorodniki.
V življenju gojimo različna prijateljstva, ki jih pridobimo v različnih fazah življenja: so prijatelji iz mladosti, prijatelji iz šole, prijatelji iz različnih služb, poslovni partnerji, nekaj pa jih zagotovo srečamo popolnoma naključno.
Vendar pa se ljudje zelo različno vedemo, ko urejamo pravne zadeve s tretjimi nepoznanimi osebami. Če moramo pravno zadevo urejati s tretjo nepoznano osebo, bomo načeloma želeli imeti vse podrobno zapisano v pravnem dokumentu, ki odpravlja kakršne koli najmanjše nedvoumnosti.
Vendar pa za urejanje pravnih zadev s prijatelji velja ravno obratno. Pri prijateljih ne kompliciramo, verjamemo na besedo in zaupamo ter skoraj nikoli ne pomislimo, da bi lahko šlo kaj narobe.
Kaj, če se prijatelju zgodi nesreča in umre? Kdo bo vedel, kaj sta se dogovorila in kako boste to dokazali? Tudi če nihče ne umre, kako ste lahko prepričani, da vas prijatelj ne bo prevaral?
Pravi prijatelji uredijo pravne zadeve tako, kot je treba. Ne zato, ker si med seboj ne bi zaupali, ampak zato, da zagotovijo lastno varnost in varnost njihove družine, če se kaj zgodi. In zato, da prijateljstva trajajo še naprej.
Kot sem navedel zgoraj, so solastniki podjetja običajno ljudje, ki se med seboj poznajo, na primer zelo dobri prijatelji ali sorodniki.
Pa vendar, ko gre za posel, vaš družbenik ni vedno tudi vaš prijatelj.
Kaj to pomeni?
Prepričan sem, da na svetu obstaja na milijone uspešnih podjetij, kjer so družbeniki tudi dobri prijatelji.
Kljub temu je treba pravna razmerja med družbeniki skrbno urediti, in sicer že na začetku. Če se zadeve ne uredijo, se pripravite na velike glavobole.
S podrobnim dogovorom med družbeniki se da veliko stvari, ki lahko nastanejo v prihodnosti, zelo podrobno urediti tako, da v primeru spora skoraj ne potrebujete sodnih postopkov za ureditev razmerij.
Pred leti je v pisarno prišel Janez, ki je bil skupaj s Tomažem družbenik v srednje veliki gospodarski družbi, ki je na letni ravni ustvarjala približno milijon evrov prometa.
Janezovo in Tomaževo družbo bom poimenoval BREZ DENARJA, d. o. o. Družba je bila dobro stoječa in je vsako leto ustvarila približno sto tisoč evrov dobička. Lastništvo družbe sta si Janez in Tomaž delila na način, da je imel Janez 60 % lastništva, Tomaž pa 40 %, pri čemer je bil Tomaž tudi edini direktor družbe.
Janez je imel namreč v lasti še dve družbi in ni imel pretirano veliko časa za vodenje in nadziranje še te gospodarske družbe, zato je celotno vodenje prepustil Tomažu, ki mu je popolnoma zaupal.
Ker sta bila družbenika samo dva, se letna skupščina družbenikov ni izvajala, kar je moral podpisati Janez kot družbenik, pa je po njegovem pooblastilu podpisoval Tomaž.
Janez več let ni slutil, da bi bilo z vodenjem družbe kar koli narobe, saj je navidezno dobro poslovala.
Nekega dne pa je zaposlena na gospodarski družbi poklicala Janeza in mu sporočila, da že več kot tri mesece niso prejeli izplačanih plač, ter ga vprašala, kako bosta to z družbenikom rešila.
Si predstavljate odziv Janeza, ki je vsa leta verjel, da je z družbo vse v redu? Zdaj pa naj ne bi bile izplačane plače delavcem.
Janez je takoj poklical Tomaža, ta pa mu je povedal, da gre podjetju zaradi gospodarske krize zadnje čase bolj slabo.
Ker Janez Tomažu ni verjel, je v naslednjih dveh tednih sam preveril poslovanje svoje družbe. Odkril je naslednje:
- Gospodarska družba BREZ DENARJA, d. o. o., je brez pravne podlage plačevala stroške za vzdrževanje Tomaževe družinske hiše.
- Tomaž je sam ustanovil še dve gospodarski družbi, ki sta bili namenjeni temu, da se je del prihodkov iz družbe BREZ DENARJA, d. o. o., prelival na račune njegovih gospodarskih družb. Tomaž je ustvaril obvod denarnega toka, tako da je polovica prihodkov pristala na računih njegovih dveh gospodarskih družb.
- Tomaž je kot direktor družbe BREZ DENARJA, d. o. o., za potrebe družbe najel posojilo v vrednosti dvesto tisoč evrov, ki se je v celoti porabilo za poplačilo Tomaževega osebnega dolga, ki ga je imel pri drugi banki. Pametna poteza, kajne?
- Tomaž zaposlenim že več kot tri mesece ni izplačal plač, čeprav je denar še vedno običajno odtekal iz družbe.
Škoda, ki je bila dokazana samo na podlagi listinske dokumentacije, je znašala približno dva milijona evrov, vendar je bila ta dejansko še precej večja.
Kaj je storil Janez?
Janez ni mogel verjeti, da se je to res zgodilo, in si ni želel Tomaža nikoli več videti. Svetoval sem mu, da poskušamo zadevo sporazumno urediti tako, da se Tomažu ponudi tihi izstop iz družbe.
Ko sva z Janezom Tomažu razkrila najina odkritja in predlog, je ta odvrnil, da je pripravljen izstopiti iz družbe pod pogojem, da mu Janez za njegov poslovni delež izplača en milijon evrov. Poleg vse povzročene škode še en milijon evrov?
Pohlep res ne pozna meja.
Na takšno zahtevo z Janezom seveda nisva mogla pristati in sva morala začeti sodni postopek. Vas zanima, katere postopke sva z Janezom morala speljati, da se je Janez dokončno znebil Tomaža?
- Najprej sva uredila, da je Janez Tomaža razrešil z mesta direktorja družbe BREZ DENARJA, d. o. o.
- Tomažu je bila s strani družbe BREZ DENARJA, d. o. o., po razrešitvi z mesta direktorja podana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
- Tomaž je zoper družbo BREZ DENARJA, d. o. o., vložil tožbo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki sva jo z Janezom uspešno rešila.
- Tomaž ni želel prostovoljno izstopiti iz lastništva družbe BREZ DENARJA, d. o. o., zato sva zoper njega vložila tožbo za izključitev Tomaža kot družbenika in dosegla sodbo, na podlagi katere je bil Tomaž iz družbe izključen.
- Zoper Tomaža sva vložila tudi tožbo za plačilo povzročene škode (tožba je bila na Janezovo željo vložena samo za škodo, ki jo je bilo mogoče nedvoumno dokazati) in pridobila sodbo, na podlagi katere je moral plačati določen znesek družbi.
- Na podlagi te sodbe sva vložila tudi predlog za izvršbo in poskušala od Tomaža izterjati čim več nastale škode.
- Tudi Tomaž je zoper Janeza vložil tožbo iz naslova odškodnine, ker je bil razrešen kot direktor, a je tožbo v celoti izgubil.
- Ker je Tomaž kljub vsem sodnim neuspehom začel vlagati neutemeljene kazenske ovadbe zoper Janeza, sva z Janezom vložila tudi kazensko ovadbo zoper Tomaža, na podlagi katere je bil pravnomočno obsojen za svoja dejanja.
Vsi navedeni postopki so skupaj trajali sedem let. Nemogoče pa je ugotoviti, koliko sivih las je Tomaž v teh letih povzročil Janezu.
Pri tem nisem omenil, da je Janez potreboval dve leti, da je družbo BREZ DENARJA, d. o. o. prestrukturiral, da je lahko normalno poslovala naprej in se nad njo ni začel stečajni postopek.
Podobnih zgodb je v praksi še veliko. Zato pravočasno uredite razmerja med družbeniki.
Nauk zgodbe je naslednji: če se nameravate podati v skupno lastništvo v gospodarski družbi, ne glede na to, ali gre za prijatelja, sorodnika ali za koga, ki ga poznate in mu zaupate, vsa razmerja pravno uredite pred vstopom v družbo.
Odvetniki vam lahko ponudimo številne praktične rešitve za zaščito v vseh možnih primerih.
Z ustreznimi dogovori boste kot družbenik zaščiteni, prav tako pa bodo zaščiteni zaposleni.
Če citiram svojega dobrega prijatelja, ki pravi: »Ne sprašujte se, vprašajte nas.«
Če družbenik oz. delničar ni vedno vaš prijatelj, ali enako velja tudi za vašega soproga ali soprogo?
Gregor Verbajs, odvetnik
