Odpravnina pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi

Delavci, ki jih doleti odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, se praviloma napotijo po pomoč na zavod za zaposlovanje, številni pa ne vedo, da jim pripada tudi odpravnina. Kolikšna, v kakšnih pogojih in kdaj, sicer ureja zakon, toda tudi delodajalci pogosto ne vedo, kako storiti, da bo prav.

Zdi se, da bodo po umirjanju pandemije številna podjetja v poslovnih težavah (premajhna prodaja, nakopičene obveznosti zaradi pandemičnega »lock-downa«, prenehanje dobivanja državne pomoči …) in bodo prisiljena odpuščati zaposlene.

Odpravnino pri odpovedi zaposlitve iz poslovnih razlogov ali nesposobnosti ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1-Popravek-1), Uradni list RS, št. 21/2013 z dne 13. 3. 2013; 108. člen ZDR-1. Ta pravi, da je delodajalec v gornjem primeru dolžan delavcu izplačati odpravnino. Ta osnova se izračunava na podlagi povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih, brez dodatkov kot so malice, prevoz ipd. Odpravnina ni za vse enaka in je vezana na število let, ko je bil delavec zaposlen pri tem delodajalcu. Nagrajuje tudi lojalnost delavca oziroma je odvisna od prelomnega števila let (1-10, 10-20, nad 20). Če je delodajalec naslednik druge pravne oblike gospodarskega subjekta (npr. je sedanji d.o.o. nastal iz s.p.), se šteje delavcu tudi zaposlitev v prejšnji obliki. Tako je odpravnina:

za delo od enega do 10-tih let: 20% osnove za vsako leto zaposlitve
od 10 do 20 let: 25% osnove
nad 20 let : 1/3 osnove.

foto: Vito Komac

Višina odpravnine ne sme biti večja od 10-kratnika osnove, razen, ko tako določa panožna kolektivna pogodba. Tako recimo kolektivna pogodba za negospodarstvo določa naslednje:

“Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v višini treh povprečnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji oziroma v višini treh zadnjih njegovih plač, če je to zanj ugodneje. V kolektivnih pogodbah dejavnosti in v poklicnih kolektivnih pogodbah ni možno določiti višjega zneska odpravnine.”

“Delavec je upravičen do razlike odpravnine, če je organizacija, ustanova in zavod zanj financiral dokup delovne dobe, v primeru, da so bila sredstva za dokup manjša od odpravnine.”

Kolektivna pogodba za kovinsko predelovalo industrijo pa navaja:

»Višina odpravnine, ki pripada delavcu po zakonu v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, lahko presega 10-kratnik osnove, če je tako dogovorjeno v podjetniški kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi.«

Zakon določa, da se lahko delavec in delodajalec dogovorita glede višine in oblike, pa tudi načina izplačila odpravnine, če je gospodarska družba v postopku prisilne poravnave in bi bila zaradi plačila odpravnine ogrožena tudi druga delovna mesta.

Tu naj pripomnimo, da bi bilo potrebno, da zakonodajalec določi še kakšno izjemo, na primer oslabljeno gospodarstvo ali posamezne delodajalce zaradi prepovedi poslovanja med pandemijo.

Delavcu pa ne pripada odpravnina, kadar:
– nadomešča začasno odsotnega delavca
– opravlja sezonsko delo, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu,
– gre za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.

Odpravnino mora sicer delodajalec izplačati ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi, razen ko je s kolektivno pogodbo določeno drugače.

Uredništvo Podjetnik.net