Odpravnina ob upokojitvi
Delodajalec je v skladu s prvim odstavkom 132. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1, delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v R Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje; to velja, če s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni določeno drugače.
Delodajalec lahko izplača odpravnino v breme posebnega zavarovanja. V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne všteva odpravnina ob upokojitvi do višine, ki jo določi vlada. Ta znaša trenutno 4.063 evrov. Morebitna višja odpravnina se v višini razlike nad tem zneskom se všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Za davčne namene se izplačilo odpravnine ob upokojitvi delavcu, tudi če ne izpolnjuje minimalnih pogojev glede dobe zaposlitve pri delodajalcu (5 let), šteje za odpravnino ob upokojitvi, ki se davčno obravnava po 10. členu Uredbe.
Nekateri delavci po upokojitvi reaktivirajo, vendar ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi nimajo pravice do odpravnine. Do odpravnine ob upokojitvi ni upravičen delavec, če ima pravico do odpravnine po 108. členu ZDR-1 ali, če je delodajalec zanj financiral dokup pokojninske dobe.
Če je ob delni upokojitvi odpravnina, se tudi neobdavčen znesek sorazmerno zmanjša.
Delavcu, ki je uveljavil pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske pokojnine, ne pripada sorazmeren del odpravnine. Odpravnina, izplačana ob pridobitvi pravice do delnega nadomestila, se v celoti všteva v dohodek iz delovnega razmerja, od katerega je treba obračunati in plačati akontacijo dohodnine ter prispevke za socialno varnost.
Odpravnina ob dokončni upokojitvi delavca, ki ima pravico do delne invalidske pokojnine, pa se davčno obravnava kot odpravnina ob upokojitvi (neobdavčeno izplačilo do višine 4.063 eur).
Odpravnina ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Natančni pogoji in višina odpravnine so določeni v 108. členu ZDR-1 in so vezani na leta zaposlitve pri delodajalcu. Vsekakor neobdavčeni del odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove, razen, kadar je s kolektivno pogodbo določeno drugače; takrat je odpravnina lahko tudi višja.
Če odpravnina ni višja od 10-kratnika povprečnih mesečnih plač v R Sloveniji, se razlika do dejanskega zneska ne všteje v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali nesposobnosti.
Olajšava, torej nevštevanje odpravnine v dohodninsko osnovo, je pri istem delodajalcu možna le enkrat.
V primeru, da delodajalec ponudi delavcu ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi (poslovni razlog ali nesposobnost) in mu ponudi novo pogodbo za neustrezno zaposlitev, se delavec lahko dogovori z sorazmerni del odpravnine. Gre za manjši znesek kot pri običajni odpovedi in se všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Prispevki za socialno varnost se plačujejo le nad višino 10-kratnika plače v R Sloveniji.
Odpravnina ob prekinitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Odpravnina zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva, vendar največ do višine treh povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji; razlika nad tem zneskom gre v davčno osnovo.
Za odpravnino, za katero velja posebna davčna obravnava, se ne šteje odpravnina zaradi prenehanja vsake naslednje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba in odpravnina, izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba.
Prispevki za socialno varnost se torej plačujejo od osnove, ki je enaka znesku odpravnine, ki se všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Denarno povračilo po 118. členu ZDR-1
Zgodi se, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, kar lahko ugotovi le sodišče. Če se stranki odpovesta nadaljevanju delovnega razmerja, se lahko v skladu s prvim odstavkom 118. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1 na predlog delavca ali delodajalca ugotovi trajanje delovnega razmerja, prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter ustrezno denarno povračilo v višini največ 18-tih mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Denarno povračilo se po 118. členu ZDR-1 v celotnem izplačanem znesku všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, od katerega se obračuna akontacija dohodnine ter prispevki za socialno varnost.
Uredništvo Podjetnik.net
