Franka Mlekuž je svojo subtilnostjo in umetniško močjo daleč od povprečne osebe.
Ukvarja se z izdelovanjem nenavadnih, avtorskih spominkov za popotnike, ki jih zanese v gornje Posočje. Turisti so številni, vseh sort, narodnosti, interesov, porekla, izobrazbe, … pa vendar se jih najde veliko, ki zavijejo na njeno stojnico v središču Bovca in si kupijo kakšno estetsko malenkost, ki jih bo spominjala na lepe dneve ob Soči.
S Franko sva se pogovarjala o njeni samostojni poti. Zdaj, pozimi, ima več časa za klepet.
Franka, tvoji ‘izdelki’ so povsem drugačni, kot smo jih vajeni, saj je ponudba spominkov običajno konfekcijska, celo Made in China. S svojimi prefinjenimi izdelki več kot le popestriš ponudbo na Bovškem – menim, da z njimi daješ destinaciji višjo, novo kvaliteto.
Kdaj si se odločila, da postaneš izdelovalka spominkov? Kaj te je do tega privedlo?
Nezadovoljstvo v prejšnji službi. Že takrat sem ob službi veliko ustvarjala – sprva zase in za prijatelje. Ročna dela so me spremljala od otroštva, saj sem začela ustvarjati že pri treh letih. Vedno sem uživala v delu z rokami.
Kako te razume družba in kako je bila sprejeta tvoja odločitev za novo kariero?
Na začetku ni bilo veliko razumevanja. Večina mi je govorila, da se s tem ne da preživeti. A poslušala sem sebe in sledila svoji poti.
Se mi zdi, da je med ljudmi še vedno preveč prisotno prepričanje, da je pravo delo samo tisto, ki se opravlja v službi, medtem ko je delo od doma pogosto spregledano.
Ali tvoja osnovna izobrazba podpira tvojo novo poslovno pot?
Ne, pravzaprav ne. Po izobrazbi sem računalničar.
Kako pridobivaš nova znanja, ki so potrebna za realizacijo novih izdelkov?
Sem samouk. Po naravi sem takšna, da želim vse narediti sama – od ideje do izvedbe. Prav s tem se največ naučim in mi največ pomeni.
Koliko let je bilo potrebnih, da si lahko preživela le z zaslužkom od te dejavnosti?
Že od samega začetka. Sem zelo skromna, zato mi je dovolj.
Kako je potekalo tvoje samooblikovanje kot umetnice in hkrati obrtnice?
Ne dojemam se kot umetnico ali obrtnico – sem delavka. Počnem preprosto to, kar rada počnem. Poleg ustvarjanja pa veliko časa zahteva tudi birokracija.
Koliko različnih izdelkov si imela prvo leto ali dve, koliko jih je sedaj?
Na začetku so prevladovali kvačkani izdelki – nakit, otroški copatki, kape, rokavice, obeski, magnetki in otroške igrače. Kasneje sem ponudbo razširila z recikliranimi izdelki iz kolesarskih verig in zračnic, ki jih dobim od lokalnih kolesarjev. Nato sem začela izdelovati nakit iz soškega peska.
Kako vnašaš krajevno tradicijo in materiale v svoje izdelke?
Pri kvačkanju recimo najraje uporabljam domačo ovčjo volno, čeprav jo je pa vedno težje dobiti, kar me skrbi za prihodnost. Tudi pri drugih izdelkih vključujem lokalne materiale – soški pesek, les in druge naravne surovine iz okolja.
Se pri iskanju novih izdelkov zgleduješ tudi kje drugje?
Ne, večinoma ne. Ko sem začela ustvarjati, priložnosti za zgledovanje skoraj ni bilo. Navdih za otroške copatke sem dobila pri starejši gospe, ki sem jo pogosto videla pred hišo, kako plete copatke v vedno novih barvah.
Vse druge ideje prihajajo iz mene – so del mene in nosijo mojo zgodbo.
Ali nove izdelke pripravljaš tudi z novimi tehnologijami in materiali?
Ja, je zahtevno predvsem zaradi majhnosti izdelka, kar zahteva precej potrpljenja in natančnosti. Vse to imam. Sicer pa, pesek je original soški, barva Soče pa so pigmenti mešani z epoxy smolo, kar zahteva sušenje do 48 ur. Je pa narejeno v več plasteh, najprej pesek, ko se posuši, dodam “Sočo”, ko se posuši, še enkrat pesek in ko se še to posuši, pride zaključni sloj, ki se suši še 48 ur.
Kje imaš svojo umetniško delavnico?
Seveda, vsak nov izdelek zahteva nova orodja in materiale. Delavnico imam kar doma – preuredila sem dve otroški sobi v ustvarjalni prostor.
Kje vse pa ponujaš svoje izdelke?
V živo na stojnici v središču Bovca. Računalniki so mi blizu, zato tudi na spletu: https://www.liupka.com/FRANKA-MLEKUZ , pod imenom FrankaCraftStore na FB in Instagramu, pa trgovinico imam etsy.com.
Kakšne probleme imaš pri svojem poslu v družini in okolju?
Večjih težav nimam. Le za prodajo na stojnici v domačem kraju bi si želela boljšo lokacijo, kot sem jo imela doslej, saj bi mi ta omogočila večjo prepoznavnost in več obiskovalcev.
Za konec – nam zaupaš katero od novosti za prihajajočo sezono?
Z veseljem! Novost bodo izdelki iz lesa.
