»Najboljša „priprava“ na obisk inšpektorja za delo je dobro poznavanje in čim bolj dosledno spoštovanje delovne zakonodaje, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca,« je zapisala nekdanja glavna inšpektorica za delo, Nataša Trček.
Vrste inšpekcijskih pregledov glede na obseg nadzora:
-redni
-izredni
-kontrolni
-13/1 ZID
Inšpektor ima pravico, da brez predhodnega obvestila, ne glede na delovni čas, vstopiti v delovne prostore, na delovišča, k napravam in v druge prostore, v katerih se opravlja dejavnost.
V izrednem inšpekcijskem pregledu glede odpovedi PZ bo inšpektor zlasti preveril, ali je delodajalec o nameravani odpovedi PZ (na zahtevo delavca) pisno obvestil sindikat, svet delavcev oz. delavskega zaupnika ( 86/1 ZDR-1).
Še posebej pa, ali je vročil odpoved v pisni obliki (87. člen ZDR-1), seznanil delavca o pravnem varstvu in o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti v skladu s 3. odstavkom 87. člena ZDR-1, delavcu vročil odpoved v skladu z 88. členom ZDR-1, upošteval določbe ZDR-1, ki predvidevajo varstvo nekaterih kategorij delavcev (t. j. predstavnikov delavcev, delavcev pred upokojitvijo, staršev, invalidov in odsotnih z dela zaradi bolezni) pred odpovedjo, in, ne nazadnje izplačal delavcu odpravnino v skladu s 108. členom ZDR-1.
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora v obravnavanem primeru bo moral delodajalec na zahtevo inšpektorja predložiti na vpogled zlasti seznam zaposlenih in odpuščenih delavcev (npr. v tekočem koledarskem letu) in njihove personalne mape, -prijave in odjave iz zavarovanj,
Posebej pozorni so inšpektorji, kadar gre za delo zaposlenih v tujini.
Delodajalec mora na zahtevo inšpektorja predložiti:
– seznam zaposlenih in odpuščenih delavcev (npr. v tekočem koledarskem letu) in njihove personalne mape,
– potrdila o prijavi dela po ZZDT-1,
-prijave in odjave iz zavarovanj,
-dokazilo o vročitvi pisnega obvestila o nameravani odpovedi sindikatu, svetu delavcev oz. delavskemu zaupniku in o vročitvi pisne odpovedi delavcu,
-dokazilo o tem, da je bil delavec obveščen o pravnem varstvu in pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti,
-dokazila o izplačilu odpravnine.
-dokazila o izplačilu plače in ostalih prejemkov iz delovnega razmerja.
Inšpektorji so v letu 2021 opravili 38.624 inšpekcijskih pregledov, od tega na področju nadzora delovnih razmerij 23.639 pregledov, na področju varnosti in zdravja pri delu 14.549 pregledov, raziskali so tudi 83 nezgod pri delu, inšpektorji za socialne zadeve pa so opravili 436 pregledov.
Inšpekcijske pregledi se izvajajo v obliki rednih, izrednih in kontrolnih pregledov. S kontrolnimi pregledi preverjajo uresničevanje izrečenih ukrepov. Z vseh treh področij so inšpektorji v l. 2021 ugotovili 18.343 različnih kršitev in na podlagi tega izdali 9.736 upravnih in prekrškovnih ukrepov ter dali 36 naznanil sumov 20 storitve kaznivega dejanja oziroma kazenskih ovadb. Izrečenih je bilo za 3.546.856,72 EUR glob.
V skladu z ZP-1 so tako inšpektorji izdali 7.269 ukrepov in 2 predloga za uvedbo postopka o prekršku drugim organom, poleg tega so izdali 2.465 upravnih – inšpekcijskih ukrepov. V skladu z ZUP so sicer inšpektorji v letu 2021 vodili 27.599 upravnih zadev in jih rešili 18.128, 9.471 zadev ostaja v reševanju.
Zunaj upravnega postopka so obravnavali 7.875 novih zadev. Med njimi so bile tudi strokovne pomoči v smislu 4. člena ZID-1 ter druge skupne zadeve s področja poslovanja IRSD.
Delodajalec mora enako obravnavo zagotavljati:
– iskalcu ali iskalki zaposlitve pri zaposlovanju
– delavcu v času trajanja delovnega razmerja in
– v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi ne glede na narodnost, raso ali etnično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino v skladu z navedenim zakonom, predpisi o uresničevanju načela enakega obravnavanja in predpisi o enakih možnostih žensk in moških.
Delodajalec ne sme prostega dela objaviti samo za moške ali samo za ženske, razen če določen spol predstavlja bistven in odločilni pogoj za delo in je taka zahteva sorazmerna ter upravičena z zakonitim ciljem.
Objava tudi ne sme nakazovati, da daje delodajalec pri zaposlitvi prednost določenemu spolu. Za nespoštovanje zakona je predpisana globa od 3.000 do 20.000 EUR za delodajalca ter od 450 do 2000 EUR za odgovorno osebo delodajalca.
Prepovedano je spolno in drugo nadlegovanje na delovnem mestu. Spolno nadlegovanje in kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja.
Spolno in drugo nadlegovanje je diskriminacija.
Odklonitev ravnanj delavca ne sme biti razlog za diskriminacijo pri zaposlovanju in delu.
Prepovedano je trpinčenje na delovnem mestu. Vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.
Delavec, ki je žrtev trpinčenja, ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, ki ima za cilj uveljavitev prepovedi trpinčenja na delovnem mestu.
Delodajalec je dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. Delodajalec mora sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu.
O sprejetih ukrepih mora delodajalec pisno obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način. Če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, je dokazno breme na strani delodajalca.
V najboljšem primeru vas po obisku inšpektorja, kot pravijo, čaka precej dela in vloženega časa ter denarja za odpravo napak. V najslabšem primeru pa globa oziroma celo kazenska ovadba. Globe po ZVZD-1 znašajo od 2.000 do 40.000 evrov za delodajalca in od 500 do 4.000 evrov za odgovorno osebo delodajalca, ki je storila prekršek.
