»Z zlatom natovorjen osel preskoči vsak zid,« tako vsaj pravi svetopisemski pregovor. Darilo so orožje pri osvajanju novih teritorijev (stekleni biseri in ogledalca so bila vredna številnih vojakov pri podrejanju »divjakov«), pri ali pred poslovnimi pogovori kot znak spoštovanja, ali morda po uspešnem letu sodelovanja, in še ob številnih drugih priložnosti. Tokrat si bomo pogledali le davčni vidik obdarovanja.
foto: Vito Komac
Na splošno v mednarodnem prostoru veljajo tri obveze darovanja, katerih se v posameznih kulturah različno držijo, v skrajnih primerih nespoštovanja iste pa lahko pride do (močno) konfliktne situacije. Obveze so: darila se podarja, darila se prejema in obdaritev se nekako povrne.
Poslovna darila, dajanje in sprejemanje, so del kulture in filozofije podjetja, pa tudi marketinške strategije. S poslovnim darilom pozicioniramo sebe, svoje podjetje, pa tudi cilje podjetja. Za darila velja načelo recipročnosti.
Vrednost daril
Predraga darila, izven omenjenega obsega dovoljenih evrov, so lahko dvorezen meč: lahko človeka spravite v zadrego, češ, kaj tako pomembnega pa sem opravil za tega človeka, da mi daje tako bogato darilo, ali pa celo zapade pod sum korupcije. Obdarovana oseba bi si morda mislila, da gre za provokacijo ali celo podtikanje. Nikakor ni pametno ali celo fair obdariti osebo z darilom večje vrednosti tik pred ali celo med pogajanji za sklenitev posla, saj bo – logično – pomislila, da gre za podkupnino.
Več o poslovnem obdarovanju v drugem prispevku.
Obdavčitev prejemnika
Poglejmo najprej domače davčne okvirje! Ja, ne moremo kar podarjati, ne da bi obdarjenec za to v nekem trenutku postal davčni zavezanec.
Po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) vsa darila zaposlenim in njihovim družinskim članom (v fizični obliki ali denarju) štejejo za boniteto, razen če ta na mesec ne presežejo 13€. Pozor torej celo pred radodarnim in dobronamernim obdarovanjem otrok zaposlenih, starih do 15 let, ki jih izvajata Božiček in dedek Mraz, kjer se vrednost darila do 42€ ne všteva v davčno osnovo in jih podjetje knjiži kot davčno priznani odhodek.
V primeru, da pravna oseba obdari fizično osebo, ta pa ni v delovnem razmerju z njo, je lahko enkratna vrednost darila prav tako 42€, celoletna pa ne sme preseči 84€, sicer mora ena ali druga oseba izračunati in plačati akontacijo dohodnine v višini 25%.
Kadar obdarujemo zaposlene z bonitetami v vrednosti do 15EUR mesečno, se te ne vključijo v davčno osnovo.
V primeru da je prejemnik darila – premičnine – pravna oseba zasebnega prava in je vrednost darila nižja od 5000€, darilo ni obdavčeno, razen če gre za osebno vozilo ali vrednostne papirje. Takrat, pa tudi sicer v primeru višje vrednosti, mora obdarovanec darilo v 15-tih dneh prijaviti Fursu.
foto: Vito Komac
Poslovna darila poslovnim partnerjem in pogostitve partnerjev so reprezentanca , katerih strošek je v skladu z Zakonom od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) davčno priznan odhodek v višini 50 odstotkov.
Darila manjše vrednosti, na primer vzorci izdelkov in podobno, do vrednosti 20€, niso obdavčena. Ampak, poslovna darila so običajno večje vrednosti, medtem ko so promocijska – »giveaways« – lahko celo manj od evra.
Kaj pa DDV?
Po Zakonu o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 se za dobavo blaga šteje tudi uporaba blaga zavezanca zase, za njegove zaposlene in »brezplačna odtujitev tega blaga ali kakršnakoli uporaba blaga za druge namene«, ne za opravljanje dejavnosti. To velja za vse blago, za katero je bil DDV v celoti ali delno odbit.
Vseeno pa v to ne spadajo vzorci in darila manjše vrednosti. Od slednjih se DDV ne plačuje.
Naj povzamemo, DDV se ne plačuje:
- kadar ni protidobave produkta s strani obdarjenca
- če je vrednost darila manj kot 20€
- če darilo ni stalna oblika.
Če je v teh primerih zavezanec uveljavil odbitek DDV, tega ni potrebno plačati. Zelo smotrno je voditi »knjigo« poslovnih daril ter evidentirati prijavo, obračun in plačevanje DDV-ja.
Pred koncem leta naročimo pravočasno poslovna darila, dokler jih je še dovolj!.
Inštitut Mediapro
