Helikopterski denar državljanom naj ne bi dovolj pomagal gostinstvu in turizmu, saj so bile nekatere dejavnosti od začetka pandemije zaprte celo do 450 dni, obseg posla pa se je v primerjavi z l. 2019 gibal celo do 95%. Pri kongresni dejavnosti je bilo zmanjšanje prihodka celo do 99%. V turističnem gospodarstvu menijo, da je le 15% vrednosti lanskih dejansko prišlo v roke tistih, ki jim je bila pomoč namenjena.
Panožna združenja in sekcije zatrjujejo, da je potrebna sistemska ureditev, ki bo reševala tako občutljive dejavnosti, kot sta turizem in gostinstvo in to še posebej v času, ko je Slovenija najbolj zaželenimi destinacijami sveta zaradi čudovite, dokaj nedotaknjene narave in gastronomije. Vsi ti napori, da se je Slovenija umestila na turistični zemljevid sveta, bodo zbledeli, če za izvajalce teh dejavnosti ne bo dostojno poskrbljeno in bodo lahko preživeli tudi v primeru pandemij.
Panožni predstavniki si želijo neposrednih rešitev in pomoči, dokler je to sploh še smiselno. Iz interventnega zakona je umaknjena enkratna pomoč za turizem. Nekaj ugodnosti bo za kopališčnike in žičničarje, tudi za filmarje, skupaj z dobrih 40 milijonov.
Turistični vavčerji letošnjega letnika v vrednosti 192 mil. – ljudstvu všečno dejanje, ki ga bomo na koncu pokrili davkoplačevalci – so bolj usmerjeni v pomoč do sedaj skoraj povsem prezrtim problemom, s katerimi se spopadajo ponudniki storitev, ki niso hotelirji in sobodajalci, se pa kot ponudniki in izvajalci ukvarjajo s turizmom, športom, rekereacijo in kulturo.
Helikopterski denar za vse prebivalce – popularnejše rečeno turistični boni – lanskega datuma naj ne bi dovolj pomagal gostinstvu in turizmu, saj so bile nekatere dejavnosti od začetka pandemije zaprte celo do 450 dni. Predstavniki najbolj prizadetih so razburjeni in nove bone vidijo bolj kot dimno zaveso. Zatrjujejo, da je potrebna sistemska ureditev, ki bo reševala tako občutljive dejavnosti, kot sta turizem in gostinstvo in to še posebej v času, ko je Slovenija najbolj zaželenimi destinacijami sveta zaradi čudovite, dokaj nedotaknjene narave in gastronomije. Vsi ti napori, da se je Slovenija zelo solidno zavihtela na turistični zemljevid sveta, bodo zbledeli, če za izvajalce teh dejavnosti ne bo dostojno poskrbljeno in bodo lahko preživeli tudi v primeru pandemij.
Turistični vavčerji letošnjega letnika so bolj usmerjeni v pomoč do sedaj skoraj povsem prezrtim problemom – torej niso hotelirji in sobodajalci – se pa kot ponudniki in izvajalci ukvarjajo s turizmom, športom, rekreacijo in kulturo, nujnimi sestavnimi deli turistične ponudbe.
Turistični bon bo verjetno dodeljen ljudstvu do sredine julija. Prebivalci Slovenije, stari nad 18 let, ga bodo dobili v vrednosti sto evrov, mlajši pa za 50 EUR. Veljali naj bi do konca leta. Če vemo, da je od lanske emisije turističnih bonov ostalo neporabljenih kar 220 milijonov evrov in ljudstvo svoj denar raje nosi na hrvaško obalo, potem je kaj verjetno, da večina od 230 milijonov namenjenega dela pomoči ne bo končala v rokah glasbenikov, žičničarjev, galeristov, turističnih vodnikov in trenerjev fitnesa.
Pri vnovčevanju novih bonov vrednosti le teh ne bo mogoče preprosto pridružiti (preostanku) neporabljeni vrednosti lanskih bonov, ampak je mora biti njihova uporaba strogo namenska, in nikakor ne namenjena namestitvi uporabnika.
Uporabnikom bona 2012 ponudnik ne sme povečati cene, lahko pa določi minimalni znesek, ki ga sme koristiti lastnik bona. Vrednost bona bo mogoče porabiti oziroma razdeliti v manjše zneske.
Prenesenih bonov, ki jih bodo lahko pridobitelji v ravni vrsti prenesli na svoje najbližje sorodnike, pa ne bo mogoče deliti in bodo morali biti porabljeni naenkrat oz. za eno samo storitev. Če bo ta manjše vrednosti od vrednosti bona, bo pač razlika propadla.
Uredništvo Podjetnik.net
