O nepridobitnih organizacijah se generalno govori v medijih predvsem po politično sproženih govoricah in obtožbah glede njihove koristnosti in velike porabe javnih sredstev.
Ajpes je pred kratkim objavil analizo poslovanja nepridobitnih organizacij in posebej društev, iz katere povzemamo nekaj dejstev in naših ugotovitev.
Primarni cilj nepridobitne organizacije je zagotavljanje storitev, ki so v širšem družbenem interesu.
Glavna značilnost neprofitne organizacije je, da ustvarjeni dobiček nameni za razširitev, rast in razvoj svoje registrirane dejavnosti, ne sme pa ga razdeliti med svoje člane.
Druge značilnosti neprofitne organizacije so odgovornost, zanesljivost, poštenost in odprtost do vsakega posameznika, ki je vložil čas, denar in zaupanje v organizacijo.
Nepridobitne organizacije (NPO) so na primer zasebni zavodi, sindikati, ustanove, politične stranke, ipd.. NPO vodijo poslovne knjige v skladu z Zakonom o računovodstvu.
Letna poročila za leto 2022 so nepridobitne organizacije sestavile v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS 2016)2 oziroma upoštevale pravila Slovenskega računovodskega standarda 34 (2016) – Računovodske rešitve v nepridobitnih organizacijah – pravnih osebah zasebnega prava.
Vsi poslovni subjekti, razen pravnih oseb javnega prava, so podatke predložili na poenotenih obrazcih.
Razen dveh odstotkov ostale NPO od 6.657 sodijo v mikro velikost. Te ustvarjajo kar polovico vseh prihodkov. Največ NPO je v osrednji Sloveniji in od ustvarjenih celotnih 742 mil.€ (leta 1916 le 433 mil. €) so jih te zaslužile 55%. Podobna slika velja tudi za društva.
Zaposlovale 10.212 delavcev, 13 % več kot v letu 2021, medtem ko so društva zaposlovala 5.497 delavcev, 7 % več kot v letu 2021.
NPO so izkazale 706.943 tisoč evrov poslovnih prihodkov, 15 % več kot v letu 2021.
Presenetljivo pa so društva izkazala več prihodkov od NPO, kar 790.892 tisoč, kar 22 % več kot v letu 2021. Čeprav se zde društva na prvi pogled še bolj neprofitno orientirana in namenjena zadovoljevanju potreb ustanoviteljev in širše javnosti.
Največ poslovnih prihodkov (561.679 tisoč EUR ali 79,5 % vseh poslovnih prihodkov nepridobitnih organizacij) so izkazali zavodi, ki poslovne prihodke pretežno (52,4 %) izkazujejo od opravljanja dejavnosti negospodarskih javnih služb. Preostanek poslovnih prihodkov (47,6 %) pa dosegajo z opravljanjem lastne dejavnosti.
Med nepridobitnimi organizacijami je bilo po pravnoorganizacijski obliki največ zasebnih zavodov in sindikatov.
3.615 ali 53,2 % vseh nepridobitnih organizacij je bilo zasebnih zavodov. Imeli so 92,2 % vseh zaposlenih, razpolagali so s 65,2 % vseh sredstev, ustvarili 78,3 % vseh prihodkov in 77,8 % vseh odhodkov ter izkazali 20.685 tisoč evrov neto čistega presežka prihodkov nad odhodki.
Drugi najštevilčnejši so bili sindikati, ki jih je bilo 2.540 ali 37,4 % vseh nepridobitnih organizacij.
Društva so imela iz pridobitne dejavnosti 223.619 tisoč evrov prihodkov ali 28,8 % vseh prihodkov od dejavnosti.
V letu 2022 so največji delež prihodkov od pridobitne dejavnosti v prihodkih od dejavnosti izkazala društva za razvoj kraja (50,4 %), športna in rekreativna društva (42,0 %), ter znanstveno raziskovalna, izobraževalna, strokovna in poklicna društva (38,1 %).
V strukturi virov ustvarjanja prihodkov iz pridobitne dejavnosti društev prevladujejo prihodki od prodaje proizvodov in storitev (68,5 %), sledijo ostali prihodki od dejavnosti (19,8 %) in prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala (7,7 %).
Na področju sektorja nevladnih, neprofitnih in društvenih organizacij verjetno prehaja do prekrivanja pojmom in razvrstitve in ločitve posameznih entitet.
Med drugim poročila pripravlja tudi CNVOS.
CNVOS je širši javnosti manj znana organizacija, od katere povzemamo zadnji del poročila.
Sami zase pravijo naslednje:
Sposodili smo si del njihovega poročila, ki govori o financiranju NVO.
Nevladne organizacije so v letu 2003 prejele 166,76 milijonov evrov javnih sredstev, leta 2021 pa 507,87 milijonov evrov.
Od tega so 482,54 milijonov evrov prejele od neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov (ministrstva, občine, FURS, javne agencije in zavodi), 25,33 milijonov evrov pa s strani Fundacije za financiranje humanitarnih in invalidskih organizacij (FIHO) in Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (FŠO).
Od vseh nakazil s strani proračunskih uporabnikov so 57,73 % sredstev (278,66 mio evrov) prejele nevladne organizacije, ki jim država priznava delovanje v javnem interesu.
Proračunska javna sredstva je sicer v letu 2021 uspelo pridobiti 15.037 nevladnih organizacij, kar predstavlja 52,80 % vseh aktivnih nevladnih organizacij.
Uredništvo Podjetnik.net
