Junija 2020 je Evropski kmetijski jamstveni sklad, v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko ter Frankfurtsko šolo za finance izdal poročilo z naslovom »Financial needs in the agriculture and agri-food sectors in Slovenia«. V poročilu avtorji izpostavljajo sedaj že vsem dobro znane problematike slovenskega podeželja, vendar pa je ob tem izpostavljenih tudi nekaj (vsaj zame) presenetljivih dejstev, ki na široko razkrivajo priložnosti glede razvoja slovenskega podeželja s pomočjo pridobivanja nepovratnih sredstev.
Upoštevajoč raven Evropske Unije, je v Sloveniji na voljo preko 450 različnih virov financiranja, ki so namenjeni podjetjem, neprofitnim organizacijam, občinam in drugim fizičnim in pravnim subjektom, kar na letni ravni pomeni preko 500 milijonov evrov nepovratnih sredstev in subvencij. Bolj kot skupni znesek potencialnih sredstev je za slovensko podeželje pomembnejši podatek, da je velik del omenjenih sredstev namenjenih prav kmetom, gozdarjem, čebelarjem, sadjarjem, vinarjem, ribičem in ostalim, ki so gospodarsko ali kulturno povezani s podeželjem. Na tem mestu velja omeniti, da je Republika Slovenija samo iz programa EU za razvoj podeželja v letih 2015 – 2019 podelila preko 190 milijonov sredstev za razvoj različnih dejavnosti in financiranje najrazličnejših investicij na slovenskem podeželju. Omenjena številka se sicer zdi visoka, vendar pa na področju črpanja javnih sredstev obstajajo še precejšnje rezerve – iz letnega poročila Slovenskega regionalno razvojnega sklada za leto 2019 je razvidno, da je sklad v letu 2019 planiral dodelitev spodbud v višini približno 35 milijonov evrov, izplačanih pa je bilo nekaj več kot 17 milijonov evrov (kar predstavlja približno 48-odstotno realizacijo), številke pa so podobne tudi pri ostalih institucijah, ki razpisujejo sredstva za slovensko podeželje.
Tadej Recek
Če se še pred letom 2020 mogoče nismo do popolnosti zavedali, kako pomembno je vlagati v razvoj ruralnih področij države, nam je pomembnost tega dejstva razkrilo leto 2020, katerega večino smo preživeli pod vplivom epidemije Covid-19. Če se na tem mestu kdo sprašuje, o čem govorim, se samo spomnite skrbi glede zadostne količine hrane v državi, ki so se pojavljale predvsem med prvim valom epidemije spomladi leta 2020, in posledične »nakupovalne mrzlice«, ki je sledila kljub zagotovilom pristojnih institucij, da osnovnih živil v državi ne bo zmanjkalo. Preteklo leto nam je torej razkrilo nujnost povečanja samozadostnosti oskrbe z lokalno in doma pridelano hrano, to dejstvo pa je posledično še pospešilo trend skrajševanja oskrbovalnih verig na področju oskrbe s prehrano.
V odgovor na povečano povpraševanje po domači, lokalno pridelani hrani in drugih izdelkih slovenskega porekla, se je naše podeželje že začelo prestrukturirati na način vzpostavitve lastnih prodajnih kanalov posameznih kmetij (na lokalnih tržnicah, nekateri pa tudi preko spletne prodaje) ter vlaganj v posodobitev opreme in inovacije, vendar pa ta prilagoditev pri večini podeželskih gospodarstev poteka (pre)počasi. Prilagajanje podeželskih gospodarstev na nove trende bi se dalo pospešiti s pomočjo večjega koriščenja nepovratnih sredstev in subvencij, ki so podeželskim gospodarstvom na voljo tako na slovenski kakor tudi na evropski ravni.
Kje in kako začeti s prijavo na javne razpise?
Nepovratna sredstva in subvencije za slovensko podeželje so financirana iz mnogih različnih virov financiranja, kar posledično pomeni, da je področje urejeno preko več različnih zakonov, podzakonskih aktov, uredb in direktiv. Ta kompleksnost, povezana s pravniškim jezikom, v katerem je napisana večina javnih razpisov, marsikoga odvrne od prijave na razpis še pred začetkom postopka. Vendar pa iz nabora razpisov za slovensko podeželje lahko vseeno potegnemo nekaj skupnih vzporednic:
- Razpise za nepovratna sredstva ali sofinanciranje različnih investicij v okviru podeželskih gospodarstev v Sloveniji objavljajo večinoma Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Slovenski regionalno razvojni sklad.
- Na večino razpisov, povezanih s Programom za razvoj podeželja, se je potrebno prijaviti preko spletne aplikacije e-Kmetija.
- Razpisi se pojavljajo skozi celotno leto, tako da je spletišča, na katerih se razpisi objavljajo, potrebno redno spremljati.
Kako si zagotoviti čim večje možnosti za uspeh na javnih razpisih?
Javni razpisi imajo jasno definirana merila za ocenjevanje prispelih vlog, pa tudi seznam prilog ter splošnih pogojev, ki jih mora prijavitelj izpolnjevati, da bi mu bila sredstva odobrena. Ker je ugotavljanje, ali nekdo ustreza zahtevam razpisa ter sama priprava razpisne dokumentacije včasih precej kompleksna, je pri prijavah na razpise priporočljivo slediti nekaterim zlatim pravilom:
- Podrobno in večkrat preberite razpisno dokumentacijo ter si izpišite vse pogoje, ki jih morate izpolnjevati za pridobitev nepovratnih sredstev ali subvencije.
- Preverite, katere pogoje izpolnjujete na presečni datum. V kolikor vseh pogojev na presečni datum ne izpolnjujete, ocenite, ali lahko do roka za oddajo vlog za posamezni razpis pridobite manjkajočo dokumentacijo oz. izpolnite manjkajoče pogoje. V kolikor ocenite, da vseh pogojev ne boste mogli izpolniti do roka za oddajo vloge, je priporočljivo, da z izpolnjevanjem pogojev začnete v vsakem primeru, saj boste tako bolje pripravljeni za prijavo na naslednji podobni razpis.
- Poskrbite, da imate urejeno kvalificirano digitalno potrdilo in ostale digitalne zahteve, ki jih je potrebno uporabiti za vstop in oddajo vloge preko aplikacije e-Kmetija.
- Pri pripravi zahtevane dokumentacije veliko pozornosti namenite kakovosti vsebine. Priporočljivo je, da informacije, ki jih podajate v dokumentaciji, čimbolj konkretizirate – kjer je to možno in smiselno, vsebino opremite s konkretnimi datumi in številkami.
- Administrativna dokumentacija naj bo popolna. Posebno pozornost namenite temu, da boste k zahtevani dokumentaciji priložili vse zahtevane priloge, ki naj bodo izpolnjene v skladu z navodili javnega razpisa. Nepopolna administrativna dokumentacija je velikokrat razlog za neuspeh na javnem razpisu.
- Ko ste nepovratna sredstva pridobili, je pozornost kmalu potrebno preusmeriti na administrativne zahteve javnega razpisa – razpisi velikokrat zahtevajo poročila o porabi sredstev, ki morajo biti oddana ob specifičnih datumih, saj si s tem zagotovite nemotena izplačila sredstev.
V kolikor priprave dokumentacije za javne razpise niste vešči, je priporočljivo, da za pomoč pri izboru primernih razpisov in pripravi razpisne dokumentacije angažirate svetovalce, specializirane za pomoč pri javnih razpisih za podeželje in gospodarske aktivnosti na podeželju. Specializirani svetovalci lahko v vašem imenu izvedejo celotni postopek prijave na razpis, vključno z oddajo vloge preko spletnih aplikacij, tako da lahko prijavo na želene razpise v celoti prepustite strokovnjakom. Tovrstne storitve za prijavitelja ne predstavljajo visokih stroškov, možnosti za uspešnost na razpisu pa se bistveno povečajo.
Tadej Recek
