Namen tega instrumenta je ohranitev zaposlitve delavca, ki čaka na delo doma. Odločitev delodajalca je enostranska in nanjo delavec nima vpliva.
Delavec v posameznem koledarskem letu lahko ostane na čakanju največ 6 mesecev.
Delavcem pripada nadomestilo plače v višini 80% od osnove plače (zadnje trimesečno povprečje), delodajalec ni dolžan delavcu plačati potnih stroškov in nadomestila za prehrano; delavec mora biti nemudoma na voljo, če jih delodajalec pozove.
V času krize, nastale zaradi pandemije virusa Covid 19, pa bo država z 29.3.2020 uveljavljenem interventnem zakonu ZIUPPP pomagala gospodarstvu. Delodajalec napoti delavca na čakanje s pisno odredbo. O odločitvi za napotitev se je dolžan posvetovati s predstavniki delavcev.
Delavcu na čakanju zaradi pandemije zaradi poslovnih razlogov bo dobil 80% osnove zadnjega 3-mesečja (vendar ne več kot zakonsko določenega najvišjega zneska za brezposelnost – trenutno 892,50€), od česar (I. bruto) bo država prispevala 40%. Delodajalec poravnava prispevke za obvezna socialna zavarovanja. Delavcu, ki bi bil odsoten z dela zaradi karantene, pripada nadomestilo v višini 80% osnovne plače, ki ga v celoti krije država.
Če je delodajalec delavca že napotil na čakanje pred uveljavitvijo interventnega zakona, mora za državno pomoč za pokrivanje stroškov delavca zaprositi državo v roku 8 dni po uveljavitvi zakona. Nadomestila plač bo država pokrivala od vključno 29.3.2020.
Spremenjeni pogoji za delodajalca, ki želi pridobiti državno pomoč za (delno) povračilo plačanih nadomestil delavcem na čakanju – glede na siceršnja v ZDR-1, so med drugim:
- čakanje lahko traja največ 3 mesece
- na čakanje gre vsaj 30% vseh zaposlenih (niso všteti tisti, ki so v odpovednem roku)
- kadar je delavcu odrejena karantena
- o odločitvi napotitve na čakanje se mora delodajalec posvetovati s predstavniki zaposlenih
- delodajalec v času prejemanja državnega nadomestila ne sme začeti postopkov o odpovedi o zaposlitvi iz poslovnih razlogov
- delodajalec (se pisno zaveže) da bo ohranil delovna mesta za vse delavce, ne le tiste, za katere je prejel pomoč države za obdobje najmanj 6 mesecev, sicer lahko dobi globo od 3000 do 20.000€; zakon navaja tudi visoke kazni za manjše prekrške
- delodajalec, ki je davčni dolžnik ali neplačnik plač ali prispevkov ali v stečaju ne more dobiti sredstev.
Delavec med začasnim čakanjem na delo lahko koristi letni dopust, vendar ima takrat pravico do 100% nadomestila plače na račun delodajalca.
Če ima delodajalec le enega delavca in zaradi poslovnih razlogov ne more zagotoviti dela za vsaj 50% delovnega časa, ga lahko napoti na čakanje.
Samozaposlenim interventni zakon dovoljuje odlog plačila socialnih prispevkov za april, maj in junij 2020 do 31.3.2022.
Priporočamo, da delodajalci budno spremljajo spremembe v zakonodaji, saj je možno, da se bodo prilagajale tekoči pandemijsko-gospodarski situaciji.
| Situacija | Plača/Nadomestilo | Plačnik |
| Zdravi delavec, ki po dogovoru z delodajalcem preventivno ostane doma | 100 % plača | delodajalec |
| Zdravi delavec, ki mu delodajalec iz poslovnih razlogov odredi čakanje na domu | nadomestilo v višini 80 % plače zadnjih treh mesecev | 60 % delodajalec, |
| 40 % država | ||
| Zdravi delavec, ki mu delodajalec zaradi izjemnih okoliščin odredi delo na domu ali drugo delo | 100 % plača | delodajalec |
| Zdravi delavec v karanteni z odločbo ministra za zdravje, ki dela na domu | 100 % plača | delodajalec |
| Zdravi delavec v karanteni z odločbo ministra za zdravje, ki svojega dela ne more opravljati na domu | nadomestilo v višini 80 % plače | v celoti država |
| Zboleli in potrjeno okuženi delavec | 90% bolniško nadomestilo prvih 90 dni, nato 100% | od prvega dne v breme ZZZS |
| Delavec, ki bo ostal doma zaradi varovanja otrok, pa svojega dela ne more opravljati na domu | nadomestilo v višini 50 % plače, a ne manj kot 70 % minimalne plače | delodajalec |
Viri:
- člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in ta zakon v celoti
- novi zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP)
