Baby Boomers so pogosto še vedno ozko definirani kot povojna generacija, ampak do katerega leta? Vse do l. 1964. Zanje je značilno, da so glasbeno posvojili rock’n’roll, tudi sentimentalni val The Platters, bili so protestniki in demonstranti na ulicah, prisilili so družbe v spremembe, ter se relativno zgodaj in ugodno upokojili. V prosperitetnih časih so večinoma zaslužili dobro, ustvarili prihranke in vlagali za stare dni.
Tisti, ki so imeli kot zaposleni dobre prihodke in so se upokojili po starih pogojih, so še relativno mladi in zdravi in s solidnimi pokojninami. Otroci so odrasli, morda so odrasli že celo vnuki, denarnih skrbi ni, med državami za največ zasebnimi hišami na prebivalca sodi prav gotovo Slovenija in zdi se, da je povojna generacija med posestniki najmočnejša, saj so ji bili lahko dostopni izjemni krediti v visoko inflacijskih časih. Skratka, »povojnci« so ljudje, ki imajo veliko kupno moč – menda so »zaslužni« za 50% prodaje v trgovskih lokalih – in so še kako aktivni. Toliko bolj, če ponudnik zagotavlja lojalnostne programe vseh vrst, od kartic do kuponov v brezplačnikih.
Dajmo še enkrat definirati generacije
o Povojnci – (Baby Boomers)
rojeni med 1946 in 1964; socialno odgovorni, pri nas praviloma »socialistično« vzgojeni in pristaši egalitarne družbe; nasploh solidarni in povezani in lahko preživijo s svojo pokojnino (vsaj večji del), pogosto pristaši univerzalne globalne svobode kot refleksije hipijstva, ki so mu nekako pripadali
o Generacija X
rojeni med 1965 in 1980; praviloma potomci povojne generacije, pogosto iz razbitih družin (alkohol, kariere), pogosto so bili kot otroci sami doma; bolj jih zanima neposredna okolica kot reševanje sveta; doživeli so prehod od papirja na računalnike.
o Milenijci
rojeni od 1981 do 2000; zrasli so v digitalnem svetu, pogosto so jim primere iz starega sveta nerazumljive; internet je zanje zamenjal enciklopedije; vse pričakujejo takoj; živo druženje so zamenjala socialna omrežja, čeprav radi sodelujejo v skupinah; manj so predani delu kot prejšnje generacije in želijo ob delu uživati in se zabavati.
Povojnci imajo svoje posebne nakupovalne navade in način odločanja, ki jih je vsekakor potrebno upoštevati, ko jih nagovarjate k nakupu. So bolj zahtevni od ostalih dveh generacij.
Različne raziskave so o tem potrdile, da imajo povojnci radi:
- lahek dostop do prodajnega mesta, radi nakupujejo v lokalu, ne zunaj
- pregledno urejen lokal (npr. povsod enaki Hofer); veliki večini nakupovanje ne predstavlja relaksacije, saj jih le tretjina išče nove proizvode po trgovinah
- enostavno in učinkovito reklamacijsko politiko.
Zanimivo je, da jim je pomembnejša kvaliteta, tudi v odvisnosti od cene, manj pa znamke, ki produkte tržijo, četudi jih poznajo še iz mladosti. To je bistveno drugače, kot pri ostalih dveh generacijah. Zanimivo pa je, da se dajo pri izbiri novih produktih bolj vplivati od medijev.
Zelo dobro poznajo cene in vedo, koliko denarja pustijo v neki trgovini.
Pri povojncih se tudi ne gre slepiti, da se z njimi komunicira le preko klasičnih medijev – nasprotno, raziskave kažejo, da jih kakih ¾ najprej pogleda ponudbo in produkte na spletu in poišče želene informacije, šele nato stopijo v trgovino, povrh vsega pa jih skoraj polovica nakupuje tudi spletno. Seveda so aktivni tudi na družbenih omrežjih, manj skupinsko in bolj v individualnih stikih.
Povzeli smo trende v razvitih državah. Kako natančno je to trenutno v Sloveniji? Žal nismo našli nobene ustrezne raziskave, če pa je kdo o raziskovalcev pripravljen prispevati svoje ugotovitve v članku, je seveda dobrodošel.
Inštitut Mediapro
