Rada bi z vami delila spoznanja, katerih ne učijo v šolah, so pa ključnega pomena, če želite svoj posel obdržati na dolgi rok.
Če bi se danes novopečeni podjetnik lotil malce raziskovanja glede odstotka preživetja malih podjetnikov in poskušal na tak način ugotoviti, kakšne so njegove možnosti, bi verjetno zelo hitro zaprl spletni brskalnik in si šel raje poiskat novo zaposlitev v neki relativno varni službi.
Različne poslovne revije, kot so Forbes, Bloomberg, Entrepreneur, objavljajo statistike in raziskave, kjer ni ravno spodbudnih ugotovitev. Nekatere ocene kažejo, da kar 8 od 10-ih majhnih podjetnikov, ki začenjajo svoj posel, propade v 18 mesecih.
Povečini sta vzroka tržno nezanimiv produkt in omejene finance, po mojih izkušnjah pa dolgoročni obstoj malega podjetnika na trgu ni odvisen samo od njegove sposobnosti, da ustvari dober produkt, ki rešuje urgenten problem določenega kupca in daje tisti »must have« občutek končnemu potrošniku; šteje tudi, da se znamo na trgu diferencirati od konkurence, postaviti pravo cenovno politiko, da imamo dobre prodajne in marketinške veščine itd…
…temveč obstaja še kar nekaj drugih, osebnih kompetenc, ki na koncu vplivajo na tako želeni poslovni uspeh malega podjetnika.
Ponavadi se teh kompetenc ne naučimo v šolah, ker spadajo med tako imenovane »mehke veščine«.
Nekatere se povezujejo s čustveno inteligenco in intuicijo, ki pa jih na žalost še ne najdemo v šolskem kurikulumu. Pa vendar bi jih moral vsebovati in to že v prvi triadi osnovne šole, saj se velikokrat kaže v življenju, da so ravno te veščine tiste, ki nas pripeljejo do lepših odnosov, večjega osebnega zadovoljstva, boljše službe ali do lastnega podjetja.
Po mojem mnenju, bi se moral vsak, ki se podaja na to pot podjetništva, poleg kompetenc, ki jih je mogoče pridobiti skozi klasična izobraževanja, naučiti tudi strateškega in kreativnega razmišljanja, dobre organizacije in planiranja, delati na vztrajnosti, seveda tudi veščinah samozavedanja, samo-motiviranosti in razvijati socialne veščine ter empatije do sočloveka.
Podjetništva bi morali učiti otroke že od majhnih nog. Moja dva sinova, sta že zdaj super podjetnika – saj se dnevno urita v veščinah pogajanja, ko si želita priti do tistih sladkih pregreh.
Mojca Korelc
Najboljše lekcije in veščine za podjetništvo, nam daje življenje samo.
Tudi na moji 15 letni poti grajenja lastnega posla, lahko rečem, da je bilo zame izjemno poučnih 5 lekcij, ki jih seveda ne učijo v šolah in so bile, zdaj ko gledam nazaj, tiste ključne, ki so me obdržale nad gladino v tistih najtežjih trenutnih. Z veseljem podelim z vami in močno upam, da bo v pomoč in motivacijo vsem tistim, ki se srečujete s podobnimi izzivi na začetku lastne podjetniške poti.
Lekcija 1
Poslanstvo se skriva znotraj tebe, zato ga ne išči v okolici
Kdo sem, za kaj sem poslan-a na svet, kaj naj bi delal-a, v čem sem dober ali dobra, kaj me osrečuje itd.
To so vprašanja, ki si postavlja marsikateri najstnik, ko se odloča za nadaljevanje študija in v resnici tudi marsikateri podjetnik, ko se odloča za podjetniško pot. Spomnim se, da je bilo zadnje leto v osnovni šoli, moje najtežje. Kako naj se pri teh rosnih letih odločim kaj bom delala vse življenje, če pa je vse kar me zanima, kdaj bo naslednji žur.
Od vseh teh podivjanih hormonov sem tako pristala najprej na Srednji Šiviljski šoli v Kranju in se po 14 dneh vendarle potrudila in našla šolo bližje v Ljubljani. Grafična šola, je bila nato moj 2 letni začasni pristan, kjer sem očitno morala počakati, da sem se končno v mislih premaknila v smer, ki mi je bila vedno pisana na kožo. Organizacija in management informacijskih sistemov, je bil potem vendarle končni izbor mojega študija in tudi zaključka z diplomo.
Ampak tudi zaključek tega obdobja ni bil dovolj, da bi vedela, kaj je res tisto, kar si želim delati. Teorija je eno, praksa pa drugo, sem si rekla in odšla v Kijev, kjer sem bila 5 let na misiji iskanja svojega poslanstva.
Bila sem vedno bližje… Vse dokler si nisem nekega dne, priznala – da še vedno ne vem, če je to to.
Kdaj pa človek res ve za kaj je poslan na svet? Kdo mu to pove?
Moje spoznanje je bilo sprva šok in odrešitev hkrati. Spoznala sem, da samo jaz vem, kdo sem in kaj je moje poslanstvo. Nihče ti tega ne more povedati, niti mama, niti brat, niti partner, niti tvoj najboljši prijatelj.
Spoznala sem, da se poslanstvo skriva znotraj nas. A pred mano je bil še vedno en velik zid, ki ga nikakor nisem mogla podreti, da bi do tega mojega bistva tudi prišla.
Strahovi, omejujoča prepričanja in vzorci, ki se nabirajo vrsto let, tvorijo eno veliko oviro, skozi katero se težko prebijemo sami. Coaching je bil tisti proces, ki jo je meni pomagal zrušiti in postavil nove mejnike.
Vse ostalo je zgodovina, bi se lahko malce pohecala. A v resnici se je moja samostojna podjetniška pot začela na točki – kjer sem uvidela sebe in svoje poslanstvo.
Le-to čutiš, vidiš, okušaš in vonjaš. Ko zapreš oči, se vidiš tam. Občutki sreče in zadovoljstva so tako močni, kot da bi res to doživljal.
Ko to enkrat začutiš – ni več poti nazaj. Znotraj tega se najde samo-motivacija – ko gre vse narobe, samodisciplina – ko se ti več nič ne da, vztrajnost in trma, ko ti drugi govorijo, da iz tega ne bo nič.
Ta lekcija mi je dala razumevanje, da je podjetnik nekdo, ki je sposoben iz nič ustvariti nekaj oprijemljivega in merljivega, da ima vgrajene veščine samodiscipline in se zaveda, da je za svoj lasten uspeh ali poraz 100% odgovoren sam.
Lekcija 2
Vaš posel, vaša igra, vaša pravila
V zadnjih letih mojega delovanja kot podjetnica, sem spoznala, da je vsako leto, ki mi je prinašalo pozitivno rast, zahtevalo od mene ravno to – postavljanje jasnih in pravih ciljev.
Je pa poleg ciljev, kam želimo in kaj želimo ustvariti, potrebno vedeti tudi, koliko smo pripravljeni investirati za dosego tega ( v času, denarju in energiji), kje smo se pripravljeni prilagajati, kje ne bomo sklepali kompromisov itd.
In temu jaz rečem – »PRAVILA IGRE«.
Zakaj? – Ker posel je v resnici igra.
In kaj ima vsaka igra? – Pravila!
Brez njih, ne moremo pričakovati, da bo ta igra potekala na pravi način, kaj šele da bi v njej zmagali.
Če ne vemo, kaj ta zmaga sploh pomeni ( ker tega nismo definirali v pravilih), potem tudi ne bomo vedeli ko/če sploh, smo do nje prišli, saj je ne bomo niti prepoznali.
Zato vas vprašam, ste vi že definirali svoja pravila igre?
