Hodite na delo s kepo v želodcu, saj nad vami sodelavci ali nadrejeni izvajajo verbalno nasilje, vam nagajajo, so vas osamili, vas šikanirajo in podobno?
Potem ste žrtev mobinga na delovnem mestu. Lahko ukrepate? Lahko.
Kaj je mobing?
Široka definicija mobinga pravi, da z mobingom označuje trpinčenje, šikaniranje oziroma izživljanje nad nekom na delovnem mestu. Gre za neetično, ponižujočo in sovražno komunikacijo, pravzaprav psihično nasilje in zlorabo med sodelavci na horizontalnem ali vertikalnem hierarhičnem nivoju. Čeprav se v splošnem poznavanju mobing prepogosto enači s spolnim nadlegovanjem, je to precej redkejše, kot so ostale oblike.
Enkratni dogodki se ne kvalificirajo, da bi so na sodišču prepoznani kot mobing: mobing je, če tako dogajanje traja vsaj šest mesecev (uboga žrtev!)in se dogaja vsaj enkrat tedensko.
Mobinga je več vrst, vsaj tako jih razvrščajo v bolj razvitih državah glede na intenzivnost in relacije med akterji:
- Bullying je skrajno, vulgarno mobiranje podrejenega sodelavca, včasih morda brutalno, celo nasilno; sem sodi vpitje in kričanje, tudi fizični dotiki v smislu spolnega nadlegovanja
- Bossing je nekoliko manj brutalno mobiranje navzdol, je pa lahko bolj intenzivno, kot prvo; žrtev se težko bori proti šefu in jasno ji je, da gre zares in se je hoče šef na ta način čim prej znebiti; sem sodi dajanje preveč dela žrtvi, zahteva po delu izven delovnega časa (npr. po mejlu) in med vikendom, premestitev brez razloga, ipd.
- Mobbing je psihični teror skupine sodelavcev nad žrtvijo zaradi žrtvine drugačnosti (verske, spolne, fizične) ali posebnosti, celo zaradi izjemnih sposobnosti, visoke morale ali brezpogojne poštenosti.
- Staffing je navzgor obrnjeno mobiranje, ko to izvajajo podrejeni nad nadrejenimi; pogostejše je v javnem sektorju, kot maščevanje nad (dobrim ali slabim) delom šefa, strogostjo, neželenimi spremembami v organizaciji in delu; kaže se v neupoštevanju navodil, ignoriranjem ukazov, norčevanj, obrekovanja, in podobnega.
V tem prispevku se bomo držali samo splošnega poimenovanja – mobing ali šikaniranje ali trpinčenje.
Vzroki za mobing
Glede na vzroke in povode, ki pripeljejo do mobinga, pa lahko te razdelimo po nekaj skupnih imenovalcih.
- Nižji socialno-ekonomski status žrtve, kot je v okolju, ki si ne more privoščiti zunanje podobnosti s sodelavci, in jo vodja zato nadleguje s pripombami
- Stalne, neumestne in spolno agresivne pripombe nadrejenega na privlačen videz in stil oblačenja žrtve, morda celo s fizičnim dotikom
- Šikaniranje zaradi nevključevanja žrtve v druženje, skupne »igre« in izoliranosti od okolice
- Neprimeren način vodenja, vpitje in kričanje, ki je podkrepljen z grobimi opazkami in »spodbudami« za boljše delo žrtve, dvig ambicioznosti in delovne vneme.
- Mobing se dogaja tudi zaradi »drugačnosti« žrtve – verskih, političnih, spolnih ali drugih prepričanj (čeprav ti ne vplivajo na delo žrtve) v okolju, ki je pretežno drugačno
- Ustvarjanje lažnih govoric in podpihovanje istih ter zasmehovanje zaradi videza (tudi invalidnosti) žrtve ter tako ogrožanje osebne integritete žrtve
- Trpinčenje žrtve, ki se ne podreja zahtevam podjetja npr. po redno podaljšanem delavniku, po delu med dela prostimi dnevi in podobno na škodo lastnega zdravja.
Žrtvi ni potrebno, da trpi in trpi morda celo vsakodnevno šikaniranje zgolj iz razloga, da je lahko srečna, ker ima zaposlitev. Ker gredo taki ekscesi lahko v skrajnosti, se kaj rado zgodi, da pristane žrtev vsaj na zavodu za zaposlovanje, zelo pogosto pa potrebuje tudi psihiatrično strokovno pomoč, saj jo lahko taki pritiski privedejo do skrajnega roba.
Začetki mobinga
Če si z primer vzamemo bolj običajni mobing navzdol ali mobing sodelavcev, se ta lahko odraža oziroma ga žrtev zaznava na enega ali več najpogostejših pojavnih oblik:
- Žrtev čuti negotovost glede nadaljnje zaposlitve pri sedanjem delodajalcu, na kar jo neposredno ali posredno opominjajo vodje in/ali sodelavci
- Žrtev dobiva naloge, za katere meni, da jim je nedorasla, saj so »izbrane« posebej zanjo
- Žrtev ima občutek, da ji je naloženo preveč dela v primerjavi z obremenitvijo sodelavcev, pa še sodelavci odrivajo svoje naloge nanjo
- Žrtev čuti grupiranje med sodelavci in lastno nevključevanje v te skupine
- Obseg neprimernih pripomb, neslanih šal in neresničnih govoric o žrtvi narašča.
Kaj naj žrtev stori? Ukrepa naj! Začne pisati intimni dnevnik o dogodkih in dogajanju, za katerega meni, da je mobing (shrani sporočila in vsakršne obremenilne dokumente) in ki ji škoduje, jo žali, ji uničuje duševno ravnovesje in ji ustvarja neprimerno in sovražno delovno okolje. Čim prej mora preiti iz vloge žrtve v enakovrednega igralca in se soočiti s »krvniki«. Če to ne uspe, ima vsaj v večjih organizacijah možnost, da se obrne na kadrovsko službo ali celo na direktorja ali sindikat.
Uredništvo Podjetnik.net
