Mobing kot pojav in njegovo izvajanje je nezakonito oziroma prepovedano delovanje po slovenski in evropski zakonodaji.
Mobing se dogaja, mar ne? Po anketi društva SOS med 1400 respondenti je skoraj 2/3 pritrdilo, da so že bili žrtve mobinga.
Tako, pa naj mobing zanikajo prizadeti, ki vztrajajo v neki organizaciji kljub šikaniranju, nadlegovanju in očitnem mobingu, ali pa vodje, direktorji ali lastniki organizacij, češ, pri nas je vse v redu.
Številni mednarodno uveljavljeni avtorji s področja mobinga (denimo Davenport, Schwartz, Elliott: Emotional Abuse in the American Workplace) namreč opozarjajo, da se mobing najpogosteje pojavlja v slabo organiziranih delovnih okoljih. Tam običajno deluje nesposoben menedžment, ki v izjemnih posameznikih prepozna svoje »naravne sovražnike«.
Službo verjetno potrebujemo, da bi lahko približno normalno živeli. Soočanje s pritiski, ki jih ta prinaša na prizadeto osebo, pa ima, še posebej ob zanikanju in ne ukrepanju, ima lahko hude posledice na vaše psihično in fizično zdravje. Mar lahko sploh kaj storite? Seveda: ukrepate, uprite se in opozorite nadrejene na neprimerno vedenje osebe, ki vas trpinči.
Kaj vse je mobing?
Pri mobinga storilec izvaja različna nasilna dejanja nad žrtvijo. To so med drugim lahko:
- Škodovanje in napadanje žrtvinega ugleda (ustvarjanje zlonamernih govorice, opravljanje, izmišljotine in laži, še posebej o žrtvinem osebnem življenju, o psihičnem stanju, in ogovarjanje, posmehovanje žrtvinemu osebnemu življenju in delu, zbadanje, dajanje ponižujočih in žaljivih poimenovanj žrtvi, ponižujoča neverbalna komunikacija, itd.)
- Omejevanje izražanja in komuniciranja žrtve (nedopuščanje in izključevanje iz komuniciranja, grožnje glede komuniciranja, – ravnanja, ki vplivajo na žrtvino izražanje in komunikacijo (stalno prekinjanje in omejevanje možnosti komunikacije, ustne ali pismene grožnje, zmerjanje, zavračanje komunikacije)
- Desocializacija žrtve (preprečevanje žrtvinih družabnih stikov, socialna osamitev, premeščanje, ignoriranje sodelavcev, ipd. )
- Zloraba položaja predstojnika v hierarhiji (nalaganje neprimernih nalog žrtvi, preobremenitev žrtve, neprimerno in neupravičeno kritiziranje žrtve zardi rezultatov, še posebno javno)
- Grožnje in neposredni napadi na duševno in fizično zdravje žrtve (grožnje s fizičnim nasiljem in dejansko nasilje, pretežko fizično delo, odkrito spolno nadlegovanje, in tako dalje).
Da bi lahko govorili o mobingu, mora biti prisotno dolgotrajno in sistematično nasilje, ki sodelavcu namerno škoduje, mu jemlje dostojanstvo, ugled in možnosti za opravljanje dela ter ga želi odstraniti z delovnega mesta. Da bi bilo moč sprožiti sodni postopek, mora trajati vsaj šest mesecev in se mora dogajati vsaj dvakrat tedensko.
Kaj lahko ukrepate?
Pogovorite se z osebo, ki ji zaupate. Razložite ji, kaj se dogaja in kaj so vzroki za vaše pomisleke in skrbi. Veliko lažje vam bo, če boste vedeli, da imate njeno neomajno podporo. Potem se pogovorite z vašimi nadrejenimi. Če ste žrtev vašega neposrednega nadrejenega, se obrnite na kadrovsko službo ali vodstvo podjetja. Verjetno boste deležni bolj pozitivnega in zaščitniškega odziva, kot mislite. V koristi podjetja je, da v kolektivu nimajo zaposlenega, ki vnaša negativno in neproduktivno energijo.
Več o tem bo v kratkem v posebnem prispevku.
Pravna ureditev mobinga
Mobing je prepovedan tako na mednarodnopravni, na evropski in na nacionalni ravni.
Direktiva Sveta 89/391/EGS v 5. členu določa, da je delodajalec dolžan poskrbeti za varnost in zdravje na vseh področjih, ki so v zvezi z delom. Evropska socialna listina pa zavezuje vse članice EU, da delavce zaščitijo pred negativnimi in žaljivimi dejanji.
Delodajalec je dolžan varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost ter je dolžan zagotavljati »varno« delovno okolje.
Tako piše Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 46. in 47. členu, medtem ko je s 7. členom prepovedano spolno nadlegovanje in kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja.
Prepovedano je trpinčenje na delovnem mestu, kar je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.
Delavec, ki je žrtev trpinčenja, ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, ki ima za cilj uveljavitev prepovedi trpinčenja na delovnem mestu.
Po 24. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) mora delodajalec za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev. Za neizvajanje tega člena lahko delodajalca doleti globa v višini od 2.000 do 40.000 evrov.
Kaznivo dejanje postane mobing pod določenimi okoliščinami 197. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Oseba – storilec, ki na delovnem mestu ali v zvezi z delom, s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost, se kaznuje z zaporom do dveh let.
Če tako ravnanje storilca posledično povzroči žrtvi psihično, psihosomatsko ali fizično obolenje ali zmanjšanje delovne storilnosti zaposlenega, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.
Pripravljamo tudi opomnik, kako se pravno pravilno lotiti obrambe pred mobingom, ki bo objavljen v kratkem.
Uredništvo Podjetnik.net
Poglejte si še na temo mobinga:
https://podjetnik.aktualno.si/mobing-na-delovnem-mestu/
https://podjetnik.aktualno.si/mobing-tudi-sefi-zrtve/
https://podjetnik.aktualno.si/mobing/
