Mnoga, danes uspešna podjetja so začela z minimalnimi sredstvi. V (vsaj po prepričanju podjetnika) odlično idejo, ki ga fascinira in ga žene naprej v realizacijo posla, je seveda treba nekaj vložiti. 

Mladi in novopečeni podjetniki morate biti pripravljeni, da se odrečete udobju zanesljivih prihodkov, pustite službo in se predate ideji …, hkrati pa se morate zavedati tudi rizikov, ki jih prinašajo (pre)majhna sredstva, ki bi jih potrebovali za zagon in izpeljavo ideje. Čeprav se to zdi glavna težava, pa morda sploh ni. Pred začetkom operacij potrebujete čim natančnejšo oceno, kakšne stroške boste imeli v poslu. Seveda so poslovne ideje in posli različni, zato seveda potrebujejo tudi različno zajeten začetni kapital; tolikšnega torej, kot ga potrebujete, preden se naslonite na morebitne vlagatelje in druge vire.

Zagonska sredstva

Seveda ni tipičnega zagonskega podjetja, katerega uniformirane potrebe bi se lahko preslikale na vsako novo podjetje. Potrebe in zahteve so lahko zelo različne. Pomembno je, da za vaše novo podjetje ocenite stroške postavitve.

Oglejmo si torej nekaj temeljnih potreb po sredstvih:

1. ustanovni kapital in registracija (največ boste potrebovali za delniško družbo, najmanj za kooperativo, zavod ali s.p.); zadnje tri so »pod streho« lahko že za 300 evrov ali celo skorajda ‘zastonj’. Lahko kupite tudi že ustanovljeno podjetje – družbo z omejeno odgovornostjo –  brez zgodovine, od zanesljivih tovrstnih ponudnikov … za manj kot tisočaka
2. oprema (pisarniški stroji, računalniki, programska oprema, proizvodni stroji, …)
3. zadostne zaloge materiala, gotovih izdelkov in polizdelkov (kadar načrtujete proizvodnjo)
4. najem ali nakup pisarniških in/ali proizvodnih ali trgovskih prostorov (pač glede na dejavnost)
5. stroški tekočega poslovanja (plače zaposlenih- kadar so, prodaje, trženja, komuniciranja, itd.) za nekaj mesecev vnaprej; tudi stroški podizvedbe oz. kooperantov
6. dodatni stroški ob najemu oz. lastništvu poslovnih prostorov (npr. elektrika, voda, čiščenje oz. vzdrževanje prostorov ali objekta, pa morda delež prispevkov za vzdrževanje dvigal, parkirišča, morda vratar, varnostna služba itd. itd.)
7. stroški administracije in računovodstva
8. morebitne licence, franšize in podobno

Potrebe po kapitalu lahko znižamo na dva načina: z zmanjšanjem stroškov ali povečanjem kapitala. Kako?

Znižanje obsega potreb

Možnosti so številne. Najprej je potrebno spremeniti razmišljanje, ki je pri novih podjetnikih pogosto: fikus, tajnica, avto na lizing, naročilnica za službene gostije, … in že sem pravi podjetnik … Tako ne boste prišli daleč – le do stečaja!

Zato razmislite!

1. Lahko znižate predvideno število zaposlenih in jih zamenjate za storitve (outsourcing). Takšne so praviloma računovodstvo, tudi prodaja, marketinško delo ipd.).
2. Namesto najema pisarne lahko delate od doma.
3. Najdete lahko sosede, s katerimi delite stroške komuniciranja (skupni strežnik, usmernik, telefonski priključek itd.).
4. Če potrebujete preprosto spletno stran, je morda smotrno, da se naučite postopka in si jo postavite kar sami. Predlagamo vam delo kar v WordPress-u in za začetek zastonjsko temo.
5. Pregledate lahko vse možne dobavitelje za produkte in storitve ter se odločite za najugodnejšega (morda z odloženim plačilom kljub malce višji ceni).
6. Če greste v franšizno razmerje, se lahko namesto za nakup drage franšize z uveljavljeno znamko odločite za podobno, z manj znano znamko, ki itak igra vlogo le na začetku poslovanja. Tako trgovinsko franšizo lahko začnete že s tisoč evri, nekatere nove zadeve pa so celo brezplačne, vendar vezane na ekskluzivnost. Tudi postopni nakup je pogosta opcija, odplačevanje pa v razmerju z uspešnostjo posla.

Vsak podjetnik si želi identifikacijskih kontaktnih materialov, za kar potrebuje celostno grafično podobo. Če nimate resničnega daru in spretnosti (če niste »od foha«), se je pač ne lotite sami, da ne bo logotip ‘kar nekaj’  in postavitve amaterske ( kar lahko pogosto vidimo pri s.p.-jih). Pač pa ne potrebujete zvezdniškega oblikovalca, da prevzame nalogo za drag denar, ampak vam zadovoljivo opravi delo tudi kak študent ustrezne usmeritve.

Za izdelavo logotipa in ostalih reči lahko zelo ugodno najamete nekoga preko spletne platforme Fiverr.com.

Namesto nakupa proizvodne opreme si jo lahko izposodite, dobite leasing (od dobavitelja opreme), ali pa proizvodne operacije (deloma) naročite drugje.

Seveda pa se vseh stroškov ne morete znebiti. Posel pa je kljub vsemu možno legalno zagnati z vložkom že pod 1000 evrov – celo za manj kot 500! Danes številni podjetniki v storitveni dejavnosti množično uporabljajo prikrito oglaševanje svoje ponudbe na brezplačnih socialnih omrežjih, delajo od doma,  uspejo že  z minimalnimi zagonskimi stroški … , vendar so tudi prihodkovni tokovi vprašljivi.

Zunanji vlagatelji

Jasno je, da brez sredstev ne gre. Čim bolj je cena produkta vezana na prodano količino, večji vložki so običajno potrebni. Če imamo dobro poslovno idejo in se bojimo, da bi nas morda kdo prehitel, potem bomo verjetno hoteli začeti ‘s pohojeno stopalko za plin’. Premalo sredstev za simulirane potrebe bo pomenilo iskanje zunanjih sredstev.

Seveda se vsi najprej obrnemo na naše najbližje: družino, sorodnike, prijatelje.

V žargonu jim pravijo 3F – family, friends, fools.

Ja, ‘bedake’, ki jih prepričamo z zanosno vero v našo poslovno idejo (brez zlih misli, seveda!). Ti nas poznajo in vedo, česa smo zmožni kot osebnosti: morda se odlikujemo z vztrajnostjo, znanjem, kompetencami, poštenostjo, vizionarstvom, itd., –  ne poznajo pa v podrobnostih niti produkta niti panoge in samega ciljnega trga. Verjamejo in zaupajo NAM, ne naši ideji. Nekateri  3F-posojilodajalci bodo zadovoljni že z obljubami o vračilu; nekateri bodo hoteli kakšna osebna zagotovila: npr. hipoteko, morda kdo celo kak delež v podjetju vsaj do poplačila danega posojila. Vsekakor – če so tako pridobljena sredstva zadostna – je to za podjetnika najboljša opcija.

Vse druge bi bile dražje, izguba časa večja, več tudi možnosti, da kdo morda ukrade dobro idejo. Sicer tudi te niso brezhibne. Osebno poznamo primer, ko sta  mlada izvenzakonska partnerja zagnala in v enem letu uveljavila garažno proizvodnjo pijač; ko pa sta potrebovala dokapitalizacijo za večji naskok na tržišče, sta se obrnila na njegove sorodnike, ti pa so pogojevali vložek v lepo razvijajoč posel s tem, da partnerica izstopi. Podobne primere iz svoje prakse lahko še naštevamo, ko so se 3F obrnili proti podjetniku ali ga izkoristili.

Vsi ostali potencialni viri financiranja zagonskega podjetja pa bodo želeli nekaj več. Ne stanja na štartni črti, ampak kak korak ali kilometer naprej: vsaj izdelan prototip ali maloserijsko proizvodnjo ali naročila ali sledljivost dosedanjih transakcij … – skratka, neke vrste dokazila, da naš posel ni le eksperiment in jama brez dna.

Taki tvegani vlagatelji so številni, ki se seveda oportunitetno obnašajo in usmerijo denar raje na podjetja ali poslovne priložnosti z manjšim tveganjem, večjim donosom in varnim in znanim izstopom kapitala. 

Vedimo pa, da prej  ko – torej v najzgodnejših fazah razvoja posla – pridemo k vlagatelju, več nas bo to stalo glede deleža v podjetju.

Apetiti po delitvi deležev lastništva podjetja se zmanjšajo, če se obrnemo po mikrokredite na vladne agencije in sklade (znani pogoji sodelovanja, znana točka izstopa in manj ‘sharky pristop’ v celoti).

Tveganje za podjetnika – kadar lahko brez škode razkrijemo produkt v prototipni ali maloserijski fazi in je produkt za to primeren – pa je najmanjše pri množičnem (nagradnem) financiranju / crowdfunding-u.

Kadar pa gradimo poslovno priložnost na produkt z veliko vloženega znanja in že pridobivamo resen nakupni interes s trga, ga lahko v precejšnji meri financiramo tudi s pomočjo kupcev, ki avansirajo naročila.