Mentorstvo združuje vse, kar zaposleni pričakujejo od delovnega okolja.
Nepogrešljivo je v vseh življenjskih obdobjih, na celotni karierni poti. Nudi jim možnost osebnega in profesionalnega razvoja, jih opolnomoči, ohranja in krepi medsebojno povezanost, zmanjšuje izključenost, omogoča stalen prenos znanja in izkušenj ter povečuje njihovo zadovoljstvo.
Avtorice knjige Spreminjajoči se svet dela, Mirjana Ivanuša-Bezjak, Zinka Kosec in Tatjana Kolenc, s povezovanjem tehnologije kot katalizatorja sprememb, vrednot kot kompasa in mentorstva kot ključnega povezovalnega člena med njima, spodbujajo razmislek in ponujajo odgovore na temeljna vprašanja.
V nadaljevanju je odlomek iz nove knjige Spreminjajoči se svet dela.
14.2 Novi pristopi v mentorstvu – mentorstvo včeraj in danes
Še nedavno je veljalo prepričanje, da so lahko mentorji izključno starejši zaposleni in tisti z daljšim delovnim stažem, kar je eden glavnih razlogov, da dobrobiti mentorstva niso bile v celoti izkoriščene. Rešitev je v prehodu iz tradicionalnega v transformativno mentorstvo, v katerem smo vsi učenci in učitelji, kjer vsi dajemo in sprejemamo.
Tradicionalno mentorstvo je enosmerno in pogosto temelji na avtoriteti in hierarhičnih odnosih. V njem mentor mentoriranca uči in mu daje usmeritve glede kariernih in drugih odločitev ob pričakovanju, da jih bo ta dosledno upošteval. Uči se torej samo mentoriranec. Danes vemo, da se v mentorskih odnosih učijo tudi mentorji in, da tudi mlajši lahko veliko naučijo starejše in bolj izkušene od sebe. Pod pogojem, da so vsi odprti in pripravljeni sprejemati znanje drug od drugega.
Transformativno mentorstvo, v nasprotju s tradicionalnim, prinaša koristi mentorju, mentorirancu in okolju, v katerem se mentorski procesi izvajajo. Od vseh udeležencev zahteva čas, delo in predanost. Ključ do takega mentorstva je spoštljiv, iskren, sproščen in navdihujoč odnos, ki ga vodijo radovednost, pripravljenost na vzajemno učenje in skupna želja po osebni in poklicni rasti. Vzpostavimo ga lahko s komerkoli, ki z nami deli našteta pričakovanja.
14.3 Novi pristopi v mentorstvu – mentorstvo jutri
Spremembe v mentorstvu v največji meri narekujejo mlajše generacije, ki v delu iščejo smisel, osebno izpolnitev, zadovoljstvo in odkrito govorijo o svojih pričakovanjih. Bolj kot vodje si želijo mentorje, ki jih podpirajo v njihovem razvoju, jim nudijo dostop do učnih virov, priložnosti za mreženje in z njimi delijo ključne vrednote. Pri tem se ne želijo vezati v dalj časa trajajočih mentorskih odnosih temveč pričakujejo stalen, odprt dostop do mentorjev. Poleg posodobitve mentorskih programov, mnoga podjetja tako že uvajajo izkušene mentorje (»senior mentorje«), ki mentorirajo več zaposlenih sočasno in so jim na voljo vedno, ko jih potrebujejo.
Mentorstvo v delovnih okoljih bo v prihodnje postajalo vse bolj sodelovalno, zavedanje, ki se gradi v mentorskih odnosih, pa se bo prenašalo po celotni organizaciji. Najočitnejši znanilec teh sprememb je obratno mentorstvo, ki zaradi obrnjenega toka znanja oziroma njegovega pretoka med različnimi ravnmi in generacijami, rahlja hierarhijo in v delovno okolje vnaša povsem novo dinamiko. Koncept obratnega mentorstva se je prvič pojavil konec 20. stoletja, kot odgovor na vse hitrejše tehnološke inovacije. Eden njegovih pionirjev, Jack Welch, vizionarski izvršni direktor General Electrica, je prepoznal potrebo po prilagoditvi vodstvenih kadrov hitro spreminjajočim se tehnološkim razmeram in uvedel program, v katerem so mlajši zaposleni mentorirali svoje starejše kolege o nastajajočih tehnologijah in digitalnih trendih.
Vse bolj se krepita tudi vrstniško in skupinsko mentorstvo.
Vrstniško mentorstvo je izrazito sodelovalna in povezovalna oblika mentorstva, ki hitro postaja del strategije razvoja zaposlenih in oblikovanja pozitivnega delovnega okolja. Njegov pomen podpira tudi anketa HBR, ki kaže, da več kot polovica zaposlenih odgovore na izzive in priložnosti za učenje najprej išče pri svojih vrstnikih. Pri tem se vzajemno spodbujajo in se razvijajo kot posamezniki in kot ekipa.
Skupinsko mentorstvo predstavlja edinstven prostor za soustvarjanje, dostop do kolektivne modrosti, vodenje enakovrednega dialoga raznolikih posameznikov, medgeneracijsko povezovanje, izmenjavo različnih znanj, izkušenj in pogledov, izgradnjo in širitev mreže, skupno premikanje mej ter vzajemno podporo. Ponuja celovito učno izkušnjo in vsem omogoča, da participirajo s svojimi idejami, mnenji in rešitvami. V njem krepimo zavedanje pomena skupnosti, se učimo skupinske dinamike, vzajemnega spoštovanja, pozornega poslušanja, sprejemanja mnenj drugih in argumentiranja lastnih stališč, spoštljive in jasne komunikacije, pa tudi discipline in spoštovanja dogovorjene strukture.
14.4 Mentorstvo in umetna inteligenca
Sodobne tehnologije in digitalne platforme so že prisotne tudi v mentorstvu. Z razmahom novih oblik dela se je tudi mentorstvo preselilo v virtualno okolje in, v pogojih dela na daljavo in hibridnih oblik, postalo pomemben komunikacijski kanal med zaposlenimi in organizacijo. To dokazano pozitivno vpliva na ustvarjalnost in inovativnost zaposlenih, na njihovo psihološko blagostanje in dobro počutje.
Mentorstvo na daljavo zmanjšuje ali odpravlja geografske in druge omejitve pri združevanju mentorskih parov in skupin. V tem pogledu je nekakšen promotor samo vodečih organizacij, v katerih se zaposleni, v okviru poslanstva in vizije organizacije, avtonomno povezujejo v delovne in projektne skupine z istim ciljem in z namenom njegove uresničitve.
Mentorji sodobno tehnologijo in digitalne platforme uporabljajo tudi za izboljšanje mentorske izkušnje. Čas prihranjen z iskanjem virov in prosto dostopnih znanj uporabijo za krepitev odnosa, dialog, izmenjavo mnenj in za čim hitrejši prenos novih znanj v življenje in delo.
Mentorske platforme in programi uporabljajo umetno inteligenco za analizo podatkov in pripravo priporočil mentorjem in mentorirancem. Na osnovi podatkov o željah, potrebah, vrednotah, pričakovanjih in ciljih, mentorirance povežejo z njim primernimi mentorji.
Mobilne mentorske aplikacije mentorirancem in mentorjem ponujajo vrsto funkcij in funkcionalnosti, med drugim tudi orodja za postavljanje in sledenje izpolnjevanja ciljev ter knjižnice virov. S temi aplikacijami mentoriranci dostopajo do nasvetov, povratnih informacij in druge podpore svojih mentorjev kadarkoli in kjer koli, s čimer je mentorstvo bolj prilagojeno njihovim urnikom in načinu življenja.
Vse bolj se uveljavlja virtualna resničnost, kot orodje za oblikovanje empatičnih, pogumnih in inovativnih vodij in mentorjev, ki so sposobni spodbuditi pozitivne spremembe v delovnem okolju. Posameznikom omogoča, da stopijo v kožo svojih kolegov in bolje razumejo izzive, s katerimi se ti soočajo. To jih spodbuja, da tudi sami stopijo iz cone udobja, tvegajo in razmišljajo inovativno, krepijo čustveno inteligenco in pogum.
Več pa v knjigi sami. In še dve mnenji strokovnjakinj o gornji knjigi!
Knjiga bralcem ponuja številne rešitve in praktične smernice za ohranjanje kakovostnega življenja in dela v svetu, kjer imata tehnologija in umetna inteligenca vse pomembnejšo vlogo. Skozi temeljit razmislek avtorice spodbujajo k premisleku o lastnih vrednotah in človeški naravi, ki sta ključni za ohranjanje ravnovesja med profesionalnim uspehom in osebnim zadovoljstvom. Poseben poudarek je na tem, kako naj posameznik v teh spremen-jenih okoliščinah še naprej ohranja svojo avtonomijo in smisel v življenju. Eno izmed pomembnejših sporočil je vsekakor, da mora tehnološki napredek služiti človeku in nikakor obratno.
Dr. Stella Sekulič
Kar me je še posebej pritegnilo, je osredotočenost knjige na ohranjanje človečnosti v času hitrih tehnoloških sprememb. Avtorice opozarjajo na izzive, ki jih prinašata potrošništvo in avtomatizacija, ter ponujajo uporabne smernice, kako ohraniti ravnovesje med osebnimi vrednotami in prilagajanjem zahtevam sodobnega sveta dela. Knjiga ne ponuja le teoretičnih razprav, ampak tudi konkretne, praktične nasvete, ki so lahko v pomoč pri uvajanju sprememb v organizacijah. Posebej cenim poglavja, ki govorijo o mentorstvu kot mostu med tehnologijo in človečnostjo, saj sem prepričana, da bo prav mentorstvo imelo ključno vlogo pri oblikovanju trajnostnih delovnih okolij prihodnosti.
prof. dr. Eva Boštjančič
Preberite si tudi uvodni del: https://podjetnik.aktualno.si/spreminjajoci-se-svet-dela/
in nadaljevanje: https://www.srcnomentorstvo.com/knjige/spreminjajoci-se-svet-dela/
Če vas je gornja informacija o knjigi Spreminjajoči se svet dela, ki je v prodaji šele od 20. septembra 2024, jo seveda lahko naročite na: https://www.srcnomentorstvo.com/knjige/spreminjajoci-se-svet-dela/
