Izpolnjeno življenje posameznika plod radovednosti, želje po nenehnem razvoju, zavezanosti k vseživljenjskemu učenju in uravnoteženosti med kariero in zasebnim življenjem. Taki posamezniki so pri delu zavzeti, razvojno miselno naravnani, sodelovalni in vključujoči in pomenijo ključ do uspeha vsakega podjetja oziroma organizacije. V širšem smislu pa so gibalo razvoja družbe, katerega končni cilj je blaginja za vse.
Razvoj posameznika v profesionalnem življenju naj bi omogočalo učeče se in sodelovalno delovno okolje. Organizacijska kultura je začetek, v kateri morajo skrb za nenehno učenje in razvoj ter raznolikost in vključevanje vseh predstavljati temeljne vrednote organizacij.
Vodje morajo voditi z zgledom. Skrbeti morajo tako za svoj lasten razvoj kot za razvoj vseh zaposlenih in na vse možne načine spodbujati prenašanje znanja in izkušenj znotraj organizacije.
Poznamo različne programe razvoja zaposlenih, nagrajevanja, načrtovanja kariere in programe nasledstva, ki se v novejšem obdobju dopolnjujejo še z internimi mentorskimi in coaching programi.
Mentorski programi so pri tem lahko usmerjeni v usposabljanje novo zaposlenih za konkretna delovna mesta (kot novejša različica pripravništva, vajeništva in podobnih oblik), lahko so sestavni del programov za pridobivanje talentov in odkrivanje obstoječih potencialov, sestavni del onboardinga, učinkovit način za ohranjanje znanja v organizacijah ob menjavah generacij, pomoč pri zmanjševanju razlik v digitalnih znanjih itd.
Ob vse številnejših dobrih praksah pa je žal še vedno veliko primerov, ko organizacije do določene mere podpirajo izobraževanja s področja dela, ki ga trenutno opravljajo zaposleni, ne znajo ali ne želijo pa prisluhniti željam po izobraževanju izven tega področja. Veliko je tudi primerov, ko sodelavci iz različnih razlogov ne prodrejo s svojimi idejami, še posebej, če se ne nanašajo ozko na njihovo področje. Namesto, da bi se s pomočjo tovrstnih pobud zaposlenih zaznavali njihovi dodatni potenciali, ki bi lahko v končni posledici vodili tudi do spremembe področja delovanja ali napredovanja, se pri njih zbuja občutek necenjenosti, nepriznavanja njihovih sposobnosti. Postavljati si začnejo vprašanja o smislu svojega dela, vprašanja, ki načenjajo njihovo samozavest in zavzetost.
V takih primerih še močneje pride do izraza lastna odgovornost posameznika za njegov razvoj. Te se moramo vsi nenehno zavedati, tudi ob najboljši podpori sredine v kateri delujemo. Zato odsotnost mentorskih in coaching programov ali še ne dovolj razvita kultura vseživljenjskega učenja za nikogar ne bi smela biti izgovor, da ne bi ostali radovedni in se nenehno učili in izpopolnjevali.
vir: shutterstock
Vloga mentorstva
Pri udejanjanju te odgovornosti so nam lahko v neizmerno podporo mentorji. To so ljudje, ki
- si resnično želijo, da bi nam uspelo in da bi se ukvarjali s stvarmi, ki nas veselijo, v katerih vidimo smisel
- nam pomagajo odkriti naše prednosti, potenciale in talente in področja, na katerih bi jih lahko v popolnosti razvili in postali dobri, če ne celo najboljši
- nam pomagajo odkriti morebitne vrzeli v znanjih in veščinah in načine, kako te vrzeli zapolniti
- nas s svojim zgledom spodbujajo k vseživljenjskemu učenju
- nam pomagajo postaviti kratkoročne in dolgoročne cilje in najti načine in poti do njihove uresničitve
- nas spodbujajo k preizkušanju vedno novih idej in posledično delanju napak, ki jih skupaj z nami proslavljajo in nam z izpostavljanjem napak, ki so jih sami naredili kažejo, da so te nujni sestavni del učenja in razvoja
- nas spodbujajo k ocenjevanju situacije iz različnih zornih kotov, nas učijo sprejemanja in odzivanja na drugačna mnenja
- nas učijo sprejemanja povratnih informacij kot darila, kot zlate jame nasvetov za naš nadaljnji razvoj
- nas pohvalijo za vsak najmanjši napredek in naš uspeh razumejo kot potrditev, da so dobro opravili svoje delo pri čemer pa nikoli ne pozabijo poudariti, da smo za to zaslužni prav mi sami
- krepijo našo lastno samopodobo in samozavest s čimer postajamo enakovredni, enakopravni član družbe, ki se zaveda moči svojega prispevka in odgovornosti za njen razvoj v dobro vseh.
V življenju imamo okrog sebe vedno nekaj posameznikov, ki jih lahko vprašamo za nasvet, ko se znajdemo v dilemi, na razpotju, ko se počutimo ujete ali pa enostavno ne vemo kam in kako naprej. Lahko imamo tudi odlične ideje, pa ne vemo prav dobro, kako jih uresničiti. In če dobro pomislimo, nam bo večina tistih, na katere se bomo obrnili po nasvet, najprej postregla z ovirami in pomisleki. Ali pa vsaj z vprašanji tipa »ali misliš, da je to pametna ideja«, »za tole pa ne vem, če ti bo uspelo«, »ali ne bi še malo potrpel(a), saj ni tako slabo« ipd. Pri mentorjih takih reakcij ne boste doživeli.
Mentorji vam bodo pozorno prisluhnili, z vami delili izkušnje, kako so sami ravnali v podobnih situacijah, vam svetovali, o čem bi bilo še dobro razmisliti itd. Predvsem pa vas bodo v vaši odločitvi podprli. Morda vas bodo napotili ali vas seznanili z ljudmi, ki bi vam s svojimi ekspertnimi znanji in izkušnjami še dodatno pomagali. Morda vas bodo na nevsiljiv način tudi malce preusmerili, upočasnili vaš tempo, vam svetovali in vam pomagali, da se osredotočite samo na nekaj najpomembnješih stvari ipd. Nikoli pa vas ne bodo omejevali, zavirali ali odvračali od tega, da spremenite določene stvari v življenju ali se podate na novo pot.
Mentorstvo – kdaj, kdo, za koga
Za odločitev, da podporo pri svojem nadaljnjem razvoju poiščemo v mentorju, je vedno pravi čas. Pri tem nista pomembna naša starost, izobrazba, dejstvo ali šele vstopamo na trg dela ali že imamo več ali manj delovnih izkušenj, niti položaj na karierni stopnički. V vsakem primeru pa se je smiselno odločiti za mentorja ob pomembnješih prelomnicah v življenju ali pred vsako pomembnješo odločitvijo, kot so npr.:
- sprememba področja našega delovanja ali karierne poti,
- sprejemanje novih vlog v organizaciji ali prevzemanje novih projektov
- potreba po pridobivanju dodatnih znanj in razvijanju oziroma krepitvi veščin in kompetenc
- širjenje socialne mreže
- razvijanje voditeljskih veščin
- iskanje lastnega poslanstva
- postavljanje novih ciljev in poti za njihovo uresničevanje
Ne glede na razlog pa je potrebna naša zavestna osebna odločitev oziroma priznanje samim sebi, da potrebujemo tovrstno podporo. Obdobje sprejemanja te odločitve izkoristimo tudi za to, da si odkrito odgovorimo na vprašanje, kje smo in kam želimo priti in kako nam bo lahko mentor pri tem pomagal.
Mentor in mentoriranec
Prav vsak med nami ima nekaj, kar lahko deli z drugimi in nekaj, česar se lahko nauči od drugih. Torej smo lahko potencialno vsi mentorji in mentoriranci samo, če želimo nakopičena znanja in izkušnje nesebično deliti z drugimi oziroma jih pridobivati od drugih. Najti mentorja (ali mentoriranca) ne bi smel biti nepremagljiv izziv, tu je navedenih samo nekaj možnih korakov:
- Vključite se v organizirane mentorske programe znotraj organizacije v kateri delate ali/in v organizirane mentorske programe stanovskih združenj, interesnih skupin, platform
- V vaši socialni mreži dajte vedeti, da ste zainteresirani za vzpostavitev mentorskega odnosa, da iščete mentorja oziroma ste pripravljeni prevzeti vlogo mentorja
- izkoristite različna poslovna srečanja in druge dogodke za navezovanje novih stikov, morda so med njimi vaši bodoči mentorji in mentoriranci
- zberite pogum in neposredno pristopite k osebi, ki jo vidite kot svojega mentorja. Ne bojte se zavrnitve, do katere pride zelo redko. Raje pomislite na to, kaj boste zamudili, če tega koraka ne boste storili
- v kolikor mentorja iščete v okviru organizacije se ne omejite samo na svoje vodje , ozrite se širše, po drugih oddelkih oziroma področjih.
- Izkoristite družbena omrežja
- Povezujte se z vrstniki v in izven organizacije v kateri delujete, med njimi so lahko odlični mentorji
- Povezujte se s predstavniki ostalih generacij in tudi z ljudmi, ki delujejo na drugih strokovnih oziroma interesnih področjih kot vi sami. Odprejo se vam lahko popolnoma nove perspektive, nov način pogleda na posamezne situacije, zaradi česar bo tudi vaš odziv nanje drugačen od ustaljenega oziroma običajnega
- Mentorstvo ni monogamija, kot misli večina. V istem obdobju imate lahko več različnih mentorjev, kot tudi mentorirancev. Poiščite vso podporo, ki jo potrebujete oziroma se odzovite na povabila vseh, ki potrebujejo vas.
- Izkoriščajte oziroma vključujte se v različne oblike mentorstva, predvsem tudi manj formalne, kot so npr. mentorski krogi, že omenjeno vrstniško mentorstvo, začetno mentorstvo, različne formate skupinskega mentorstva.
Predvsem pa bodite proaktivni, povezujte se, odprite se navzven, sporočajte okolici kaj pričakujete in tudi kaj ponujate. Ne omejujte se samo na eno vlogo v določenem času. Lahko ste sočasno mentoriranec in mentor nekomu drugemu. Lahko se odločite za vzajemno mentorstvo, kjer oba udeleženca hkrati prevzameta obe vlogi. Možnosti je resnično veliko. Samo vedeti morate, kaj želite doseči oziroma na drugi strani, kaj želite deliti z drugimi in dobili boste priložnost za vzpostavitev mentorskega odnosa, te enkratne oblike medsebojnega učenja, rasti in gradnje medosebnih odnosov.
Tatjana Kolenc & Klaudija Javornik
