Korporacije obstajajo v svetu brez meja, kjer se kot priložnosti pojmujejo vse možnosti optimizacije stroškov. Cilj tega članka je, da bralce seznanim z notranjim vpogledom v ključne točke globalne davčne politike.
Davčna zakonodaja se srečuje z dilemo. Dejstvo je, da bi morala biti mednarodno harmonizirana, pa vendar v tem času nobena država ni pripravljena predati ureditve nobeni mednarodni organizaciji, saj jih preveč skrbi, da bi tako izgubili svojo pravico in nadzor nad pobiranjem davkov in kontrolo nad letnim državnim proračunom. Tako nastaja cel mozaik različnih davčnih sistemov in ureditev.
Da bi resnično razumeli ključne probleme, se moramo najprej dotakniti fundamentalnega vprašanja glede davkov: kaj je njihov specifičen namen? Ali gre za davek, ki ljudi indirektno odvrača od subjekta, ali pa za davek, ki dovoljuje državi, da prejema redne prihodke?
‘Odvračevalni’ davki so ponavadi visoki glede na naložbo.
S temi vsiljenimi davki želi država odvračati ljudi od nakupa/posedovanja določenih dobrin in s tem namenom določene subjekte/dobrine visoko obdavčijo. Edini način, da se jim ognemo, je ta, da spremenimo naše nakupne navade. Dober primer so davki, ki obdavčujejo ‘luksuz’. Davki na športne terence (SUV-e) in ostale luksuzne načine transporta (jahte itd.) so visoki ravno zaradi tega, da bi zmanjševali obseg dobrin v okviru ekološko prijazne politike.
Davki, ki dovoljujejo državi, da prejemajo redne prilive denarja, pa so ravno nasprotje zgoraj omenjenim.
Ti davki so najnižji, nizki kot je le mogoče, njihov obseg po naložbah pa je največji. Vladam omogoča, da zapovejo davke, ki niso kontroverzni, njihov priliv je reden in so po večini lažje manipulativni glede na potrebe gospodarske situacije.
Davki so lahko tudi način privabljanja davkoplačevalcev na določene posebne davčne ugodnosti. Nekatere davčne stopnje in naložbe lahko, na primer, variirajo glede na lokacijo, da bi privabljale korporacije v določeno okolje (novi tehnološki distrikti oz. parki, primestja, pristanišča, nerazvite regije …). Korporacije locirajo svoja podjetja na določene lokacije, da bi plačevale nižje davke na zaposlene, storitve, dobavljeno blago, itd., zato okrog takih okolij gravitira tudi veliko ‘podpornih’ podjetij, kot so restavracije, čistilna podjetja, varovanje in podobno, ter tako skupaj ustvarjajo novo poslovno-ekonomsko infrastrukturo. Po Evropi so to običajno poslovne četrti izven mest, tehnološke cone, novi finančni distrikti in ekonomska območja v bližini večjih letališč.
Nekaj zaslug je dati tudi specifičnim znižanjem stroškov, ki promovirajo investicije.
Krediti za raziskave in razvoj so dober primer promocije ‘prijazne’ politike. Celotni letni stroški raziskav in razvoja so ob koncu fiskalnega leta obračunani – in določen odstotek zneska je vrnjen davkoplačevalcem v obliki davčnega kredita. To omogoča podjetjem priti do večjega razvoja inovacij , tudi v negativnih ekonomskih perspektivah.
Glede na vse prej našteto bi lahko enotna, globalna davčna politika pripeljala do zmanjševanja davkov. Raziskave in razvoj bi potemtakem potekale v državah, ki bi ponujale najugodnejše davčne pogoje.
Subjekti, ki so targetirani s strani določenega ‘odvračevalnega’ davka, v tem primeru ne bodo izbrali države, ki ima za velike naložbe manjše obdavčitve. Raje se bodo odločili za države z visoko obdavčitvijo določenih naložb in visokimi ‘odvračilnimi’ davki, kjer pa bodo iskali zakonodajo, ki bo njihove naložbe izključevala in jih ne bo zajemala. Hibridni finančni produkti, na primer, ki so kombinacija dividend in obresti, bodo delokalizirani v državo, kjer davki targetirajo ravno ta dva produkta (dividende in obresti iz posojil), pa vendar jih kot kombinacijo le-teh skupaj kot produkt hibridizacije ne definirajo v sektor davčne obveznosti.
Centralne korporativne zakladnice bodo bazirale v državah, ki imajo nižje obrestne mere, kot na primer Belgija.
Prav tako bodo tudi patenti in znamke registrirani v državah, ki imajo nizko obdavčenost, z načinom uporabe “patent box”-metode. Dejstvo je, da multinacionalke po mojem mnenju ne zmanjšujejo davkov na kakšen nelegalen način poslovanja. Preprosto samo izkoriščajo sistem različnih davčnih politik za vsak obdavčeni produkt, ki ga plasirajo v davčno okolje z najugodnejšo davčno politiko, z namenom, da ne bi izkušale ‘težke’ davčne politike v svoji državi. Torej, da bi se tej izognile.
Nova rešitev za države, ki bi sprejele mednarodno harmonizacijo davkov, je ta, da se zagotovi, da bi koristi, ki bi bile s takimi davki povezane, resnično bile uporabljene in namenjene točno tem državam, ki bi imele ugodno davčno politiko – in ne v državah, ki ne bi bile zmožne takega pobiranja davkov. Če jaz, na primer kupim/najamem/uporabim svetovno znano znamko, ki je locirana na Irskem, bom moral plačati pristojbine, da bom imel znamko pravico uporabljati. Te pristojbine bodo obdavčene v državi, kjer je znamka z davčnega vidika ugodno locirana (v tem primeru na Irskem), a vendar bodo pristojbine odbitne v državi, kjer bodo glede na uporabo te znamke ustvarjeni dobički. Pomembno je, da pristojbine ne bi vključevale koristi, ki so povezane z uporabo te znamke, ampak bi bile zakonsko premeščene v državo na način te predlagane organizacijske sheme, ki sem jo opisal.
Administracije apelirajo na korporacije, da znižajo ‘zlorabe’ pomanjkljivih davčnih zakonodaj in poskušajo opravičiti, da gre za normalno stopnjo med čezmejnimi transakcijami hčerinskih družb z določenimi merili.
Tem se reče “transfer pricing”, ki preprečujejo abnormalne koristi delokalizacije. To novo merilo harmonizacije in lokalne obdavčitve je v rabi od sestanka G20 v Brisbanu, ko je bil lansiran projekt “Base Erosions and Profit Shifting” (BEPS) – lansiran s stani OECD (mednarodna organizacija za gospodarski razvoj). Moja rodna Francija je ustanovna članica iz leta 1961, Slovenija pa se je pridružila leta 2010. Projekt predstavlja ‘revolucijo’ globalnega davčnega sodelovanja, ki definira harmonizacijska pravila v alokalizaciji profita, s pogostimi koncepti, izmenjavo informacij in moderirano davčno ‘tekmovalnostjo’.
Samy Sahli, pravni svetovalec, Lyon (FRA), ekskluzivno za Podjetnik.net.
