Kako preseči zastoj v pogajanjih o rešitvi spora?
Načrtovanje obvladovanja tveganj nastanka stroškov, porabe časa in porušenih poslovnih odnosov, v zvezi z morebitnim nastankom spora, lahko v dobršni meri odvrne ali zmanjša ta tveganja. Ob sklepanju posla se zato ne sme podcenjevati možnosti, da bo zaradi pogodbe ali v zvezi z njo v prihodnosti prišlo do problemov in sporov.
Prvo pravilo načrtovanja take možnosti je, da si je potrebno ob sklepanju posla vzeti nekaj časa za razmislek tudi o tem, kako ravnati, če bo šlo nekaj narobe glede razlage sklenjene pogodbe ali pri njenem izvrševanju. Vzroki za to so lahko zelo različni in jih pogosto ni mogoče predvideti. V praksi se mnogi v takih primerih običajno zanašajo na pogajanja z nasprotno stranko, če pa ta ne bi bila uspešna, reševanje spora prepuščajo sodišču. Zaradi takega, ležernega pristopa, si lahko podjetja in posamezniki nakopljejo hude težave. Pogajanja, kot način uveljavljanja interesov, se namreč pogosto znajdejo v slepi ulici. Največkrat zato, ker so pozicijska, kar pomeni, da je ovira za dogovor neko stališče, ki naj bi zagotovilo uresničitev konkretnega interesa, hkrati pa pogajalec nima empatije, torej razumevanja za interese in poglede nasprotne strani. V takih okoliščinah, v primeru zastoja neposrednih pogajanj, mnogi dvignejo roke od problema in spor predložijo v odločanje sodišču. Tak pristop jih po večletnem pravdanju pogosto povsem razočara in izmuči, lahko pa tudi finančno izčrpa. Temu se je mogoče elegantno izogniti, če se zastala neposredna pogajanja nadaljujejo ob posredovanju ene ali več tretjih, nevtralnih oseb v postopku mediacije.
Zakaj v mediaciji ne morete ničesar izgubiti?
Najprej zato, ker vam v tem postopku ne more nihče vsiliti rešitve, ki za vas ni sprejemljiva. Drugače kot to velja za pravdo na sodišču, v mediaciji odločitev o rešitvi spora sprejmete sami. Poleg tega lahko iz postopka mediacije kadarkoli izstopite, ne da bi tvegali kakršnokoli sankcijo. V vaših rokah je izbira načina kako naj mediacija poteka, kdaj, kje in kdo naj bo mediator, skratka, v mediaciji vas nič ne more presenetiti. Postopek mediacije je izredno kratek, saj v povprečju traja le nekaj ur. Stroški tega postopka so simbolični in neprimerljivo nižji od stroškov pravdanja, poleg tega pa te stroške stranke običajno krijejo v enakih deležih.
V mediaciji lahko sodelujete sami ali pa tudi z odvetnikom. V mediaciji se stranke neredko dogovorijo o rešitvi spora, ki je ne bi mogla prisoditi nobena sodba pristojnega sodišča. Če je v mediaciji dosežen sporazum med strankami, ga lahko zapišete (tudi) v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa ali pa v obliki sodne poravnave. Če pa dogovor v mediaciji ni bil dosežen, imajo stranke še vedno odprto pot na sodišče ali arbitražo. Mediacija tudi ne more biti zlorabljena s strani dolžnikov, v smislu zavlačevanja postopka zaradi morebitnega zastaranja zahtevka, saj zastaralni roki v času mediacije ne tečejo, poleg tega pa vsaka stranka mediacije lahko kadarkoli izstopi iz tega postopka in s tem zaključi mediacijo.
Ena najpomembnejših konkurenčnih prednosti mediacije v primerjavi s sodnim postopkom, je zakonsko strogo varovano načelo zaupnosti. S poslovnega vidika vam to omogoča, da niso razkrite niti javno dostopne informacije o poslovnih strategijah in politikah ali na primer o slabih praksah, za katere podjetje nima interesa, da se razkrijejo. Pranje umazanega perila v medijih mediacija preprečuje. Mediacija podjetjem omogoča tudi ohranjanje dobrih poslovnih odnosov, ne glede na morebiten posamični spor, saj za razliko od pravde v mediaciji ni poražencev.
Kdaj in kako se je smiselno odločiti za mediacijo?
Pred podpisom kakršnekoli pogodbe, ko spor še ne obstaja in ko so vse stranke pogodbenega razmerja še zelo v zanosu glede sklenjenega posla in pričakovanih koristi, je najprimernejši trenutek, da se v tako pogodbo zapiše člen, ki ureja postopke, v okviru katerih se bo reševal morebiten spor. Ta člen pogodbe je zelo enostaven in lahko predstavlja standardno pogodbeno klavzulo. Ne glede na to, katera stranka pogodbenega razmerja je v tem razmerju močnejša in zato lahko narekuje vsebino same pogodbe, je v praksi za vse pogodbene stranke običajno sprejemljiva t.i. mehka pogodbena klavzula, ki določa, da bodo pogodbene stranke vse spore, ki izvirajo iz ali so v zvezi s sklenjeno pogodbo, najprej reševale s pogajanji, če pa ta v določenem roku ne bodo uspešno zaključena, bodo spor poskušale sporazumno rešiti s pogajanji ob posredovanju tretje osebe – mediatorja, v okviru postopka mediacije.
Mediacijska pogodbena klavzula mora biti napisana tako, da bo izvršljiva, zato je pomembno, da definira uglednega in priznanega institucionalnega izvajalca mediacije in se sklicuje na pravila postopka mediacije, ki naj se uporabijo. Na spletni strani Evropskega centra za reševanje sporov (www.ecdr.si) lahko v rubriki »pripomočki« vsakdo najde vzorčne primere mediacijske pogodbene klavzule, tako za domača kot za čezmejna pogodbena razmerja. Še več, pri ECDR je zagotavljena brezplačno strokovna pomoč pri sestavi mediacijskih, arbitražnih in drugih pogodbenih klavzul, ki morajo biti prilagojene specifičnostim sklenjenega posla.
Mediacija je namreč izjemno uspešna, saj se po uradnih statističnih podatkih več kot 50 % gospodarskih sporov, ki so predloženi v mediacijo, zaključi s sporazumno poravnavo. Pri sporih iz delovnih razmerij pa je delež doseženih sporazumov v mediaciji še precej višji.
Tudi, če se pogodbene stranke ob sklenitvi posla niso izrecno dogovorile o mediaciji za reševanje morebitnih bodočih sporov in je kasneje prišlo do spora, ni prepozno za sklenitev sporazuma o predložitvi takega obstoječega spora v mediacijo. Res pa je, da se takrat stranke težje dogovorijo o čemerkoli, ker so neposredna pogajanja največkrat že propadla.
Sklepno o mediaciji
Mediacijska pogodbena klavzula o reševanju morebitnih bodočih sporov je, glede na navedeno, značilnost dobre prakse upravljanja podjetij. Omogoča sprejem poslovne odločitve o pravnem problemu, ki jo soglasno sprejmejo pogodbeni partnerji.
Aleš Zalar
