Kultura je pomemben del razvoja neke regije.
Danes si politika prizadeva za vključitev kulture v t.i. pametna mesta. Številne mestne uprave še posebej delajo na tem, da postanejo mesta zanimiva tudi na mednarodnem nivoju. Evropska komisija je zastavila program Evropska prestolnica kulture, naziv, ki ga dobi vsako leto eno izbrano mesto. Tako mesto pridobi pozornost mednarodnih turistov in se dokaže kot kulturna prestolnica v mednarodnem prostoru. Nekaterim mestom je to zelo pomagalo in so zaradi naslova doživela hiter napredek.
Ključno je, da kultura vstopi kot akter v gospodarski razvoj neke regije.
Za evropska mesta je kultura tista, ki pritegne pozornost mednarodne, tudi neevropske javnosti. V svetu je povprečno evropsko mesto videti kot muzejski relikt in ne kot dinamično mesto, kot so na primer ameriška. Toda s pomočjo kulture je moč ponovno prikazati dinamiko starih mest. Za EU, ki investira milijarde skozi evropsko kulturno politiko, ni cilj ustvarjati nekako vzdušje kulturnega ponosa, ampak način za doseganje gospodarskih ciljev evropskih držav.
Glavni razvijalec kulturne politike so postala mesta, ki kreirajo neodvisno kulturno politiko in se ne ozirajo na nacionalne ali regionalne programe ter v ta namen pridobijo nepovratna sredstva.
Sredstva za kulturo
Za obdobje med 2014 in 2020 je bil postavljen zadevni evropski proračun v višini 1,5 milijarde €, kar je relativno malo v primerjavi z drugimi evropskimi proračuni. Za financiranje večjih kulturnih projektov po mestih to vsekakor ne zadošča. (Za več informacij o nepovratnih sredstvih iz tega programa si poglejte: http://ec.europa.eu/programmes/creative-europe/ ).
Zato morate za nepovratna sredstva za financiranje večjih projektov najti druge poti in ker ste obiskovalec portala Novi Podjetnik, vam dajem v nadaljevanju milijardni platinasti nasvet… Za sredstva se je potrebno poglobiti v vse mogoče aktivnosti in proračun EU, za kar dobite pregled glede glavnega dela na:
http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=URISERV%3Abu0001
Zelo pomembni so proračuni EU v okviru Politike inovativnosti (Innovation policy) in kohezijska sredstva.
Prvi zajema okoli 80, v drugem pa je 351 milijard €.
Kohezijska politika je glavna investicijska usmeritev EU in je usmerjena na vse regije in mesta v EU s ciljem ustvarjanja delovnih mest, konkurenčnosti gospodarstva, gospodarske rasti, trajnostnega razvoja in povečanja kvalitete življenja državljanov EU.
Utemeljitev te politike najdete na: http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docgener/informat/basic/basic_2014_en.pdf
Tako lahko mestne strategije, ki podpirajo dinamično kohezijsko inovacijsko okolje, vključujejo tudi kulturo kot srednjeročno vodilo razvoja. Tako razvijajo Regionalne inovacijske strategije kot je Pametna specializacija (RIS3).
http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docgener/informat/2014/smart_specialisation_en.pdf
V tem programu postanejo regije bolj opazne za mednarodne investitorje. Zato je kulturni razvoj ključni strateški element za dostop do kohezijskih skladov in presenetljiv način, da ustvarimo dinamično okolje in kreiramo kulturno politiko. Če je kulturna politika nosilec srednjeročnega razvoja, govorimo o pametni, v kulturo usmerjeni specializaciji. S kulturno aktivnostjo lahko premagujemo brezposelnost, dodajamo življenjsko moč mestom in pritegnemo več nadarjenih ljudi in vodij, pa seveda tudi turistov, pospešimo izgradnjo infrastrukture, kar pritegne tudi vlagatelje in panoge, ki niso povezane neposredno s turizmom.
Tak velik in zgleden primer je Berlin in s podobnimi tudi Evropa postaja dinamičen in inovativen kontinent.
Agenda 21
Po Agendi 21 je kultura četrti steber trajnostnega razvoja. Agenda 21 je orodje, s katerim lahko poudarimo vlogo kulture v urbanem razvoju tako, da jo postavimo kot četrti steber poleg okolja, gospodarstva in socialne vključenosti, saj je bila do sedaj zanemarjena ali obravnavana zgolj kot instrument. Če je razvojna strategija očitno zgrajena okoli človeka, mora seveda vsebovati tudi kulturni razvoj.
V okviru Agende 21 je znan projekt 10-tih evropskih in 10-tih svetovnih mest, pri katerem se vidi, kako pomembna je kultura kot gonilo razvoja. Program omogoča, da vsi deležniki kulturnega razvoja sami ocenijo vlogo kulture in dosežke take trajnostne politike, da bi se to prepoznalo tudi v Združenih narodih in bi ti priporočili kulturne vsebine kot del trajnostnega razvoja in jih najprej vključili v tri svetovne konference o pravici do bivanja.
Kulturna usmerjenost v strategiji razvoja nekega mesta uravnoteži razvoj istega in regije ter pritegne akterje tudi iz okolice. Pri udejanjanju se povezujejo vsi štirje stebri trajnostnega razvoja in vzpostavljajo se tako vertikalne kot horizontalne povezave, ki jih nadgrajujejo različni viri dodatnega financiranja.
V preteklosti so bile kulturno-razvojne strategije namenjene predvsem določenim elitam (kulturnikom, višjim družbenim slojem) med prebivalstvom, danes pa so se te diverzificirale. Pametna mesta so evolucija dosedanjega razvoja kreativnih mest; nekatera ponujajo dizajnerske predmestja, drugi gejevske četrti.
Pametna mesta povezujejo ustvarjalne četrti, kjer cvete podjetništvo. Povezujejo celotno prebivalstvo (ne le elite)in mu omogočajo dostop do dogajanja in vključitev vanje in ob tem nastale podjetniške priložnosti.
Malce drugačna je strategija Zeleno mesto, ki jo dobro poznate v Ljubljani.
Številni dogodki se lahko prilagodijo trajnostni razvojni naravnanosti, pri čemer je kulturna politika eno od ključnih gonil.
Najvišji nivo je Globalno mesto – GLOBAL CITY, torej mesto, ki ima vodilno vlogo v globalizaciji.
Taka mesta imajo vrhunsko infrastrukturo, komunikacije in transport in so sposobna organizirati nekatere globalne dogodke, kot so olimpijade ali svetovni pokal. Zmorejo premešati vse nivoje v družbi in medkulturnost povzdigniti v način življenja. Zato pritegnejo iz sveta najbolj talentirane ljudi, istočasno pa tudi investitorje.
Mercerjeva lestvica kakovosti življenja
Za vsako tako izpostavljeno mesto je usmeritev za njegovo privlačnost zelo pomembna. Živahno mesto je preplet koncentrirane ekologije, gospodarstva, investiranja in kulture. Taka mesta so rangirana na vrhu ustreznih lestvic, kot npr. Mercerjeve lestvice kakovosti življenja, kar je važno za odločanje bolj globalnih igralcev. (Op. urednika: Na Mercerjevi lestvici glede kvalitete življenja je med vzhodnoevropskimi mesti je Ljubljana na drugem mestu za Prago, sicer pa svetovno na 76 mestu.) Nekatere mesta financirajo univerzitetne raziskave, ki bolj izpostavljajo njihove dobre strani in jih pozicionirajo višje.
Med zadnjo gospodarsko krizo je zelo trpela tudi Španija. Barcelona je tako kreirala kulturno politiko, ki se je zgledovala po Smart cities in razvila FAB City. Ta je usmerjen v produktivnost, povezljivost, inovativnost in sodelovanje. Dejavnost je potekal bolj po predmestjih, razvili so se novi gospodarski centri in se ustanovili številni startupi, ki so se burno in uspešno razvijali.
