Težko je zgolj na osnovi CV-ja vnaprej reči, da neka oseba ni primerna, da bi jo zaposlili. Po drugi strani pa se je že marsikateri zaposlovalec trkal po glavi, češ, le kaj mi je bilo, da sem zaposlil to zgubo. In vemo, skozi kakšne probleme in pasti se je treba prebiti, da bi odpustili neprimernega delavca.

Kdo so kategorije ljudi, ki bi se jih morali pri zaposlovanju izogibati, torej jih sploh ne zaposliti?

Če hočete močno ekipo, zaposlite najboljše, tako pravijo. Če jih boste seveda uspeli motivirati in voditi ter usmerjati h kar največjim uspehom.

Je CV dovolj za predizbor? Madi Sharma, znamenita socialna podjetnica, sploh ne bere CV-jev.

»Človek naj pride k meni, pojasni idejo in če to naredi z žarom in logiko, mu pomagam pri realizaciji.«

Tudi intervjuji s potencialnimi zaposlenimi po mnenju nekaterih strokovnjakov sploh niso primerni.

Katerega od teh kandidatov vi nebi zaposlili?

**Koga torej po lastnih izkušnjah odsvetujemo zaposliti?**

Oglejmo si te kategorije.

Sorodniki

Pravičniški čut, tudi občutek slabe vesti, če so sorodniki brez službe, ali potreba po zaupanju vsaj nekomu, botrujejo zaposlovanju članov širše družine. Tak model se lahko obnese: izbrani pridno, vestno in zvesto delajo, ne zganjajo zavisti in si ne želijo prilastiti sorodstvenega deleža. Lahko pa gredo stvari narobe: pretirana sorodstvena domačnost kvari ugled in spoštovanje vodje, tudi drugi člani kolektiva si skušajo (morda nehote) vzpostaviti podobno komunikacijo, odnos do vodje se spreminja, njegova avtoriteta pada in kmalu se lahko znajde pred disciplinskim razsulom v podjetju in odpovedmi tistih delavcev, ki so morda najbolj dragoceni za razvoj podjetja. To praviloma seveda ne velja za naslednike v družinskem podjetju – ti imajo svojo vlogo in poslanstvo.

Prijatelji

Prijatelj je močna beseda. To ni kolega s študija ali znanec s tenisa, ampak človek, ki se mu zaupamo in nam zaupa; medsebojno si pomagamo, četudi nimamo enakih interesov. S prijatelji lahko zasnujemo marsikatero zanimivo poslovno idejo, se osebno dobro razumemo, toda – pogosta izkušnja je, da se pri denarju vse konča. Nekoč dobrodušni in dobrohotni prijatelji postanejo pohlepni sovražniki. Upajmo, da bo vaša morebitna izkušnja veliko manj boleča. Boljša pot je obratna: da poslovni sodelavci, s katerimi skupaj prebrodimo poslovne viharje, prerastejo tudi v prijatelje; take zveze držijo praviloma za vedno.

Pretirani pravičniki- prikriti lenuhi

To so ljudje, ki imajo polna usta pravičnosti, skrbi za sodelavce in sindikalno-delavskih pravic (s temi ni sicer nič narobe), pri tem pa skrbijo le za svojo neposredno korist in se po možnosti izogibajo delovnim obveznostim.

Prezagreti rekreativci

Znano je, da nekatere multinacionalke ne zaposlujejo srednjega nivoja managerjev, če so zagrizeni golfisti. Zakaj? Za dobro igro je potreben čas, umirjenost in primerno vreme, tako optimalnih dni pa ni veliko … in tak človek večkrat raje izbere igro, ne pa podaljšane delovne obveznosti. Številni se udejanjajo v ekstremnih športih, četudi jih javnost nekako ne dojema več kot take in so skorajda tradicionalno nacionalni. Vendar se pri taki aktivnosti ljudje pogosto težko poškodujejo in se jim bolniške odsotnosti vlečejo dolge mesece. Bi zaposlili zelo ekstremnega prostega plezalca ali kajakaša in mu dali v roko vodenje projekta, kjer ne bi smel manjkati (malodane) niti dneva? Za majhno podjetje, ki ne more na hitro začasno zapolniti ali premostiti nekajmesečne vrzeli z obstoječim visokostrokovnim kadrom, je to lahko usodno.

Kdo so drugi manj priporočljivi zaposlenci?

Narcisoidneži

Ti imajo čas le zase in za svojo podobo, boje se utruditi, umazati, se blamirati in podobno. Vsaka kritika jih vrže s tira. Raje ne delajo, kot bi se soočili z morebitno neuspešnostjo.

Bleferji

So ljudje, ki imajo odlične ocene, lep rezime, pa premalo znanja in širine. Vse vedo o vsem, stavkov pa ne znajo dokončati. Imajo izkušnje v vsem, toda razen kolektivnih uspehov svoje lastne težko izkažejo … Ko takega človeka zaposlimo, bomo imeli težave s tem, da se bo »šlepal« na uspešnosti sodelavcev, da se bo ogibal delu, ustvarjal slabo razpoloženje in zmanjševal produktivnost ekipe.

Primadone

Te so tudi v moški podobi. Vse vedo, so končna avtoriteta, nosijo se, kot bi bili unikatni in nezamenljivi ter pričakujejo hvaležnost, da se sploh pojavijo in smejo biti navadni smrtniki v njihovi bližini. Kritika je za njih nedopustno nasilje, na katerega lahko zelo burno in histerično reagirajo.

Obsedenci in odvisniki vseh vrst

Ja, še dobro, da imamo družbena omrežja, da pobrskamo po njih in poizvemo tudi kaj o zasebnem življenju morebitnega novega sodelavca. Ko FB-ja itd. še ni bilo, smo na moledovanje, prošnje redno zaposlili do tedaj prizadevnega komercialista honorarca – ločenca, pa se je izkazalo, da je takoj potem začel z rednimi seksualnimi norostmi in ekshibicijami. Seveda bomo najpogosteje naleteli na odvisnike od tobaka, alkohola, prepovedanih substanc, pa tudi socialnih omrežij, igric, pokra itd. Vsaka teh dejavnosti (odvisnosti) gre na škodo prisotnosti na delu, povzroča slabo produktivnost (katerekoli vrste), prenašanje osebnih problemov na ekipo nanjo seveda negativno vpliva in posledično povzroča padec zadovoljstva zaposlenih in slabšo kolektivno uspešnost.

Ljudje brez žara

Potencialni zaposleni, ki ne zna predstaviti svojih idej in samega sebe brez neigranega žara, ali inertni ljudje, ki niso pripravljeni pred zaposlitvenim intervjujem opraviti ‘domače naloge’, niso pravi za sodelavce.

Še nekaj mnenj mednarodnih strokovnjakov

‘Zlatokopi’

To so denarno zelo občutljivi ljudje, kar se bo verjetno izkazalo že med intervjujem z večkratnimi vprašanji glede plačil, pa ob vsakem izplačilu potnih stroškov, povišicah, božičnicah in regresu. Večja nevarnost je, da v primeru manjših težav podjetja, nerednih plačil ali podpovprečnih prihodkov zaposlenih taki ljudje v kolektiv hitro zasejejo nezadovoljstvo in seme stavke.

Begavci

so tisti ljudje, ki kar naprej menjajo zaposlitve. Če je to pogosteje od enega leta, se je potrebno resno vprašati, zakaj je tako. Gre res za serijo zares čudnih naključij nesrečno izbranih delodajalcev? Morda neprilagodljivost? Problem s komunikacijo? Kadar opazite, da nekdo pogosto pregleduje zaposlitvene portale, potem se čim prej poslovite od takega sodelavca, preden bo njegovo hipno nadomestilo lahko postalo problem.

Presamozavestni glede svojega znanja

mišljeno v smislu, ‘to področje povsem obvladam, vse poznam, ni problema itd.’- so sumljivi, saj ne poznajo vsebine svojega neznanja in se morda niti niso pripravljeni učiti.

Nezainteresiranci

to so tisti, ki že na zaposlitvenem pogovoru nimajo nobenih vprašanj za delodajalca ali nanje niti ne pričakujejo odgovorov. Takim primanjkuje samoiniciativnosti, tudi prizadevnosti; čakali bodo na sleherno majhno navodilo ali ukaz in s tem (hote ali nehote) ovirali delovne procese.

Neposlušalci

so do neke mere podobni. To, da se nekateri ljudje ne znajo dovolj spretno pisno izražati, je manjša težava od tega, da ne poslušajo vodje in sodelavcev.

Vozači

so se pripravljeni precej nadpovprečno daleč pripeljati dnevno na delo. Vprašajte se, zakaj, kje tiči resnični razlog. Resnično ‘ni nobenega dela v njegovi regiji’?

‘Iskani’

so tisti, ki se morda že med pogovorom pobahajo, kako imajo ponudbe od tega ali onega. To je redko le iskreno priznanje potencialnemu delodajalcu, da preferirajo prav to organizacijo; pogosteje si skušajo zgolj dvigniti svojo ceno, ali z vašo ponudbo oditi drugam.

Sklep: pri zaposlovanju človek ni nikoli dovolj previden – pa tudi korajžen mora biti ob tem. Predvsem pa dovolj vešč, opremljen s preteklimi izkušnjami in dobro svetovan, da vgradi v pogodbo ustrezne varovalke.

Inštitut Mediapro

Za mnenje o zaposlovanju smo povprašali tudi nekaj kadrovskih strokovnjakov in managerjev

Cees Nieboer, vrhunski kadrovski strokovnjak:

»Ne bi zaposlil ljudi s problematičnim odnosom do dela, podjetja, branže, …. Zelo težko jih je naučiti novih znanj, če je potrebno spremeniti odnos. Med rekrutiranjem je potrebna pozornost, da ne zaposlimo svoje lastne podobe. Teame moramo dopolniti z ljudmi, ki jih dopolnjujejo in dvigajo vrednost organizacije v celoti. Čeprav se novi član ne bi skladal z ostalo ekipo, se moramo naučiti, da cenimo različnost. Drugačno ni nujno napačno, vendar pa odpre možnosti diskusije in pogleda na stvari iz druge perspektive in na splošno vodi k boljšim rezultatom. Zelo pomembno pa je, da zaposlujemo ljudi z dolgoročno perspektivo, ne le zaradi kratkoročne rešitve problema.«

Teja Breznik Alfirev, HR managerka leta, svetovalka za transformacijo organizacij in coach (ACC) :

»Ko zaposlujemo, ponavadi zaposlujemo nekoga zaradi njegovih/njenih znanj, izkušenj, veščin. Vse prevečkrat pa pozabljamo, da nastopijo težave med delavcem in delodajalcem zaradi neujemanja na nivoju osebnosti oziroma vrednot.

Zato ne zaposlujte ljudi, ki:

Ne skrbijo tako za svoj profesionalni kot tudi za osebni razvoj. Če vam nekdo ne strese iz rokava vsaj ene knjige ali tečaja, ki ga je prebral oz. obiskal pred kratkim na temo osebnega razvoja, pomeni, da je prepričan, da že vse ve in razume. Takšni ljudje imajo ponavadi veliko omejujočih prepričanj in so nefleksibilni v razmišljanju in delovanju

Imajo nizko stopnjo samorefleksije. Če ga vprašate, kakšen človek je in katere so njegove močne strani in katere šibke, pa vam odgovori, da to bi pa morali vprašati njegove kolege ali družino, je to drugi alarm; vsak odrasli človek mora poznati sebe. Človek brez samorefleksije ne more uspešno voditi samega sebe.

Se ne skladajo s kulturo vašega podjetja. Predpogoj, da to lahko izveste, je, da poznate kulturo podjetja oziroma katere so tiste vrednote (principi delovanja), s pomočjo katerih delujete in dosegate svoje cilje. Če je vaša vrednota odgovornost (zaposleni dejansko prevzemajo odgovornost za svoje naloge in rezultate), potem ne zaposlujte človeka, ki skrbi le za lasten interes ali čaka na navodila. Ali če je vaša vrednota odprta komunikacija, ne sprejmite v svoj kolektiv nekoga, ki verjame, da je potrebno komunikacijo prilagajati glede na občinstvo.«