Klepet z znano podjetnico Andrejo Medvedić Aberšek. 'Z vizualizacijo cilja do uspeha.' | Avtorica: Mojca Šimenc.

Težko bi rekla, katera me je najbolj zaznamovala. Študij arhitekture mi je dal potenciale, okoliščine pa so me prisilile, da sem najprej pristala v oglaševanju. Iztok Aberšek, moj kasnejši, zdaj pa bivši mož, mi je ponudil partnerstvo v oglaševanju. Dela je bilo dovolj in kot kameleon sem se spremenila iz bodoče arhitektke v art direktorico oglaševalske agencije. Postala sva eden od najbolj znanih kreativnih parov pri nas: on kot kreativni direktor – tekstopisec, jaz kot art direktorica in muza, ki je vizualizirala njegove ideje. Prav študij arhitekture je verjetno pripomogel k temu, da se bile te ideje realizirane na nekoliko drugačen način, kar nas je diferenciralo na trgu oglaševanja.

Tudi tega smo postavili zase in za prijatelje in sploh ni bil mišljen kot posel. Redno smo dopustovali na Tajskem, od božiča do sredi januarja. Takrat so se namreč v oglaševanju delali plani in smo lahko izostali iz procesa dela. Ugotovili smo, da nam tajska masaža zelo pomaga pri odpravljanju stresa in da bi bilo super, če bi jo imeli stalno na voljo.  V takratnem hotelu Domina smo našli prostor,…že pred davnimi 13-timi leti.  Projekt je bil zelo uspešen, podjetje je zraslo in postalo skoraj enakovredno oglaševalski agenciji.

Ta prihaja šele zdaj znova na dan, čeprav sem to jaz v svojem bistvu. Prenovila sem hišo prijatelja na Hvaru, kar je pripeljalo do novih projektov. Najbolj sem ponosna na prenovo lokala Panorama Stara Pošta v Kranju; pravkar smo dokončali še veliko teraso na vrhu stavbe, je pravi rajski vrti z razgledom na staro mestno jedro in Alpe.

Mislim, da je že sama arhitektura kot študij na nek način bolj kompleksna od drugih študijev, saj moraš obvladati način življenja in procese dela v različnih panogah. Za projekte, ki jih vodim sama, ko se ukvarjam z lepoto na različne načine (z lepoto telesa kot direktorica wellnessa, z lepoto interierja kot arhitekta), je multidisciplinarnost pomembna in je prednost.

Veljam za zelo odporno nas stres, vendar lani poleti, ko sem podvojila vse, kar sem doslej počela: odprla sem še en wellness z bazenom v Grand Hotelu Union Business, začela sem se intenzivno ukvarjati z arhitekturnimi projekti ter kupila stanovanje – sta mi zaradi stresa izpadli dve tretjini las. Ko pa smo odprli novi wellness, so mi lasje kot bi rekel »keks« začeli rasti nazaj.

Ne, zato je bil stres je bil toliko večji,  sem pa sodelovala kot »spa advisor«. Lažje stvari narišem, kot povem. Investitor je bil sam hotel Union, sem morala upravičiti vse do zadnjega detajla,  pa še jaz bom tista, ki  bom skrbela za njegovo donosnost.

Ja, ampak sem takoj vedela, da to ni moja pot. Odločala sem se ali delati preko študenta za šankom, ali risati za minimalca v kakšnem biroju ali pa delati kot manekenka; zame je bila to izključno bližnjica do denarja, do potovanj in samostojnosti.

Pojem, da je nekaj težko ali nemogoče, zame ne obstaja. Vedno so poti do cilja. So bližnjice in daljšnice, ene malo bolje asfaltirane, druge makadamske. Če lahko vizualiziram cilj, dobim moč, da lahko speljem vsako nalogo. Prepričana sem tudi, da sami diktiramo, kakšno mnenje o nas si bodo ustvarili drugi. Rada imam izzive in se mi zdi življenje brez hoje po robu dolgočasno. Če se ne potrudiš, ne bo uspeha. Mnogim se ne ljubi vložiti nič dela in potem samo jamrajo, kaj vse se ne da. Če pa greš z glavo skozi zid, moraš imeti dobro vizualiziran cilj in tudi čas, v katerem ga boš dosegel.

Mislim, da je pasivnost nekaterih žensk v tem obdobju evolucijsko pogojeno in izvira iz menopavze. Ženska ni več reproduktivno zmožna in vstopi v drugo polovico svojega življenja, kar se potem psihološko lahko poveže z upadom želje po karieri. Ali pa tudi ne… Lahko prav to omogoči, da se potencial, ki je bil prej rezerviran za reprodukcijo, preusmeri v kreativnost. Pa še nekaj je zelo važno. Pri ženskah se pogosto zgodi, da pri neki določeni starosti postanejo nevidne za moški svet. In ko to ugotovijo, izgubijo tisto notranjo motivacijo, ki jih je prej gnala naprej. Iskrice v obnašanju in energiji izginejo, nova obzorja se ji ne odpirajo več. Mi imamo v Sensu na voljo kar nekaj antiageing tretmajev, ki ženkam podaljšujejo vitalno obdobje. Ženska, ki se začne pravočasno redno negovati, bo bolj zadovoljna sama s sabo in posledično bolj uspešna. Če katero zanima, ji izdam par mojih skrivnosti (smeh).

Mislim, da bistvenih razlik ni. Sem pa opazila, da je moški sposoben žensko prekinit sredi besede, trditi svoje in vehementno zamahniti z roko. Ženske smo bolj diplomatske, problem vidimo širše, zato mogoče nismo tako udarne. Tečna direktorica z zoprnim obnašanjem bo vedno samo tečna babnica, in vsi jo bodo ogovarjali. Tečni direktor pa obvelja za ta pravega moškega, ki zna udariti po mizi. Njemu se tako obnašanje, ne vem zakaj, lahko oprosti.  Moški si lahko privoščijo zelo drugačen stil vodenja podjetja in bodo veljali za uspešne moške, ženska pa s takim obnašanjem postane izjemno nepriljubljena in ne bo prišla nikamor.

Zrelost se zgodi v trenutku, ko postaneš sam odgovoren za vse. Čeprav včasih prinašaš nepriljubljene novice v podjetje, jih moraš znati predstaviti na pravilen način. Zavedati se moraš, da kot direktorica ne boš ravno zmagala na lestvici najbolj priljubljene osebe v podjetju, ker je ravno to tvoja funkcija, da vidiš naprej. Včasih je treba tudi kaj žrtvovati, da pridemo do boljših rezultatov. Vse odločitve pa morajo biti vedno pravične.

Najtežje? Ločitev od moža in sodelavca, slovo od Tovarne Vizij, nato pa še recesija, ki je doletela tudi Sense Wellness. Čez noč smo izgubili  70 odstotkov prometa. Potrebna je bila huda koncentracija in odrekanje. Izselila sem se  iz lastnega stanovanja in se odrekla udobju. Tajske in filipinske maserke sem peljala masirat na ankaransko in piransko plažo. Čez poletje sem na vrat na nos odprla wellness v Ankaranu, s čimer smo preživeli mrtvo sezono v ljubljanskem Sensu. Če mi v enem tednu ne bi »kliknilo«, kaj moram narediti, bi bila naslednji mesec  poslovno »mrtva«.

Nisem neki veliki menedžer. Sem umetnica z dobro intuicijo. Menedžerstva sem se naučila v deseti šoli pod mostom. Sem zelo dober vizionar in trend setter, vendar sem brez svoje odlične ekipe popolnoma nemočna. Nisem dobra v  izvajanju birokratskih del, sem zelo »blond«, kar se tiče manjših preprostih opravil v firmi (smeh). Raje se ukvarjam z razvojem, napredkom in marketingom. Ljudje stalno rabijo navodila, jaz pa včasih zmotno mislim, da je enkrat dovolj. Najlepše bi se mi bilo ukvarjati le s kreativno, potem pa se kaj zaplete in kot kakšen hišnik montiram ključavnice ali se ukvarjam s kakšnimi drugimi okvarami (smeh). Karakterno se ne smatram za tečno direktorico.  Vsi se dobro razumemo, smo bolj kot kakšna evropsko azijska družina z veliko otroci. Vedno pa zaposlene vnaprej opozorim, da so detajli, ki sem jim jih zaupala v delo, njihovo področje in da pričakujem, da jih bodo opravili tako, kot se spodobi.