Službena pot
Kilometrina (nadomestilo za uporabo lastnega vozila) kot del stroškov prevoza na službenem potovanju se zaposleni osebi ne všteva v davčno osnovo, vendar le do višine dejanskih stroškov, kot bi bili z javnimi prevoznimi sredstvi. H kilometrini prištejemo tudi druge stroške, povezane s prevozom, npr.: cestnine, parkirnine, letališke takse ipd.
Kilometrina pri uporabi lastnega prevoznega sredstva sme znašati do 0,37 EUR za kilometer, pri morebitni višji pa se razlika od 0,37 do dejansko obračunane šteje v dohodnino.
Delodajalec na službeno pot poslanemu delavcu izda potni nalog, kjer opredeli destinacijo, namen potovanja in odobreno vrsto prevoza. Zahtevek za povračilo stroškov mora biti dokumentiran s potnim nalogom in morebitnimi računi.
V praksi organizacije kilometrino svojim zaposlenim praviloma obračunavajo in plačujejo v višini od 18 % do 30 % cene 95-oktanskega bencina za vsak prevoženi kilometer. Slednja številka je po pravilu za delavce, ki stalno uporabljajo lastno vozilo za službene poti. V okviru tega se podjetja večkrat odločajo za uporabo določil po kolektivni pogodbi ali internih aktih.
Vir: 173. člen Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS št. 40/2012) in 5. člen Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Uradni list RS št. 76/08)
Stroški prevoza na delo
Te urejata zlasti Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF-NPB14); 168. člen (povračilo stroškov prevoza na delo in z dela) in Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, pa še nekaj podzakonskih aktov in/ali kolektivne pogodbe.
Zaposlenemu ne pripada povračilo, če živi (zakonodajalec natančno opredeljuje pojem bivališča) vsaj en km od delovnega mesta, sicer pa dobi povrnjene stroške v višini stroškov prevoza z javnim prevozom. Tako povračilo ne zapade v dohodnino. Če je postajališče javnega prometa oddaljeno od bivališča zaposlenega več kot en km, lahko zaposleni dobi povrnitev stroškov za vožnjo z lastnim prevozom do postajališča v višini 0,18 EUR na kilometer, ki se prav tako ne všteva v dohodninsko osnovo.
Če te možnosti ni, je upravičen do kilometrine najmanj v višini 8 % cene 95-oktanskega bencina po kilometru. Omejitev je, da povračilo stroškov prevoza na delo ne sme preseči višino minimalne plače. Prav tako se povračilo do višine 0,18 evra za polni kilometer med bivališčem in delovnim mestom zaposlenemu ne šteje v dohodnino.
Če ima zaposleni deljen delovni čas ali dežurstva ali kaj drugega, zaradi česar mora v istem dnevu večkrat priti na delovno mesto, se mu ti prihodi povrnejo.
Nekatera podjetja pomagajo dnevnim migrantom, da jim organizirajo prevoz na delo (npr. večji zaposlovalci v slabše poseljenem okolju). V tem primeru zaposlenemu, ki bi lahko uporabil organiziran prevoz, pa ga ne, ne pripada povračilo stroškov prevoza.
Tisti zaposleni, ki se med delom vozijo med večimi lokacijami, so upravičeni vsaj do nadomestila 8 % cene 95-oktanskega bencina na kilometer, običajno pa je ta »tarifa« – interno priznana – višja.
Številna podjetja, tudi s.p.-ji, imajo službena vozila, ki jih smejo zaposleni uporabljati tudi za osebne potrebe. V primeru, da se gorivo kupuje na stroške delodajalca, se povračilo stroškov za prevoz na delo všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
