»Ja, poznam, imamo kanvas,« je rekla gospa, ko sem ji odgovoril na vprašanje, s čim se ukvarjam. Med nadaljevanjem pogovora sem ugotovil, da so ga na neki delavnici res naredili in sedaj kot dokaz o tem leži v predalu. Pa ni nujno, da je tako.

Kanvas poslovnih modelov je odlično orodje, ki ga lahko uporabimo v številnih primerih. Oglejmo si, v katerih!

1. Ocena trenutnega položaja podjetja oz. prva vizualna predstavitev poslovnega modela

V mnogih podjetjih še nikoli niso vizualizirali svojega trenutnega modela, kar je v bistvu škoda oziroma neizkoriščena priložnost za odkrivanje izboljšav, ki lahko hitro privedejo k boljšim rezultatom. Osnovno vodilo pri tem je, da ugotovijo, kaj sploh je njihova ponudba vrednosti. To je seveda nekaj drugega kot njihovi izdelki ali storitve, in je tisto, kar morajo najprej ugotoviti. Slaba novica je, da jim v prvem poizkusu to zagotovo ne bo uspelo. Dobra plat tega (pravzaprav odlična) pa je v tem, da potem, ko izluščijo in razumejo ponudbo vrednosti (»value proposition«), to lahko uporabijo tudi v promocijske in tržne namene, pa še strankam bo bolj razumljiva.

2. Strateško načrtovanje

Ko v podjetju s pomočjo kanvasa predstavijo svoj poslovni model in si vizualno predstavijo, kaj in kako to sploh počnejo, lahko kanvas v nadaljevanju uporabljajo za strateško načrtovanje in razvoj podjetja. Tako imajo pred seboj »trenutni« in »želeni« poslovni model. Če vedo, kam bi radi, bodo hitro našli pot in način, kako do tja, torej lažje pripravili akcijski načrt prehoda.

3. Izboljšanje sodelovanja med oddelki v podjetju

Eno izmed pravil oblikovanja kanvasa poslovnega modela je, da pri tem sodeluje čimbolj heterogena skupina ljudi. To pomeni, da se s tem ne ukvarja – na primer – samo oddelek za marketing ali prodajo, ali pa, da to delo ni prepuščeno tistim, ki se v podjetju ukvarjajo z razvojem. Skupina mora biti sestavljena iz predstavnikov čim več različnih oddelkov, ki kanvas poslovnega modela oblikujejo skupaj, vse to pa vodi tudi k boljšemu razumevanju dela posameznih oddelkov in pomena tega. To seveda velja tudi za druge vrste organizacij, na primer ministrstva.

4. Inoviranje

Vsekakor je kanvas poslovnih modelov zelo priporočljivo uporabiti v zvezi z inovacijsko dejavnostjo v podjetju, saj se s tem lahko izogne nepotrebni porabi sredstev v primeru, da je inovacija tržno neuspešna. Preden se v podjetju nameravajo resno lotiti inoviranja, je smiselno, da na trgu preverijo potrebo po inovaciji. V pomoč pri tem sta še dva kanvasa, in sicer kanvas za vitko inoviranje (»lean canvas«) in kanvas za oblikovanje ponudbe vrednosti (»value proposition canvas«). Možna ovira, ki se lahko pojavi v tem primeru, je, da se pojavi strah pred »krajo ideje«. Vprašanje je, kaj je slabše: testirati idejo na trgu – ali zapraviti veliko denarja za nekaj, kar trg ne potrebuje …

5. Zbiranje idej

Ko v podjetju dojamejo pomen in delovanje kanvasa poslovnih modelov, in razumejo, da je vizualni jezik, s katerim je poslovni model predstavljen, lažje razumljiv zaposlenim iz različnih oddelkov (oziroma je lahko skupni jezik razumevanja poslovnih idej), lahko kanvas poslovnih modelov uporabljajo kot predlogo za zbiranje idej.

6. Kanvas poslovnega modela kot »nadzorna plošča«

Vsakemu polju kanvasa poslovnega modela lahko priredimo ustrezne indikatorje za spremljanje realizacije in uspešnosti (toda najprej je potrebno poslovni model oblikovati!). Več o tem, katera polja so to, si lahko preberete v prispevku: https://mybusiness.si/kaj-vsebuje-kanvas/

7. Izdelava portfelja poslovnih modelov

Za različne stranke podjetje lahko oblikuje različne poslovne modele. Prav tako za različno ponudbo vrednosti. (Podjetje ima torej lahko več poslovnih modelov. Tako ima na primer Mercedes popolnoma različen poslovni model za tako imenovane »milenijce«, ki bi avto samo uporabljali, ne pa tudi kupili. Ne bomo rekli, da vsako, a veliko podjetij pa vsekakor lahko premisli o podobnih izzivih in uvede še kak poslovni model za posebno skupino strank.)

8. Razumevanje strank – odjemalcev

Kanvas poslovnih modelov podjetju omogoči, da bolje razume lastne potrebe svojih strank. To se zgodi potem, ko podjetje svojo ponudbo izdelkov ali storitev prevede v ponudbo vrednosti. Ko torej najde odgovore na to, katere probleme strank dejansko pomaga odpraviti, ali katero delo jim s pomočjo ponudbe vrednosti pomaga opraviti.

9. Prenova organizacijske strukture podjetja

Povsem možno oz. pričakovano je, da podjetje potem, ko si prvič vizualizira poslovni model, ugotovi, da lahko s spremembo organizacije delovanja dosega boljše rezultate ali na novo definira naloge obstoječih oddelkov.

O ostalih možnostih uporabe si preberite v prihodnjem prispevku.

P. s. 1 : Kanvas nam popolnoma nič ne koristi, če se skrit očem valja v kakšnem predalu ali mapi. Biti mora na vidnem mestu- in še bolje je, da je narejen vsaj v formatu velikosti A2.

P. s. 2: Kanvas vam bo tudi zelo malo koristil (včasih pa celo škodil!), če ga boste naredili z »globokim ignoriranjem« pravil oblikovanja poslovnega modela. (Ne, ni šala. To se res dogaja.)