Tretjino svojega življenja, nekje med 80 in 90 tisoč ur, preživimo pri delu, v službi, s sodelavci. In ko za nekaj porabimo toliko časa, bi morali v tem uživati, dajati bi nam moralo energijo, nas osrečevati, počutiti bi se morali izpolnjene. Globalne raziskave pa kažejo, da kar okoli tri četrtine ljudi na delovnem mestu ni zavzetih in srečnih1.
Biti srečen je bolj ali manj želja slehernega izmed nas in že iz časov antične Grčije predstavlja ultimativni cilj našega življenja. Strokovnjaki in znanstveniki, ki se zadnjih dvajset let aktivno ukvarjajo z raziskovanjem sreče, pravijo, da je približno 50 odstotkov naše sreče genetsko pogojene, ostalo je odvisno od nas; v veliki meri od našega razmišljanja in odnosa do življenja. Sreča predstavlja temelj posameznikovega življenja že tisočletja, to načelo pa vedno bolj vnašamo tudi v delovna okolja.
Slovenci radi opravljamo svoje delo, naša delovna okolja pa niso najbolj spodbudna
V Paleti znanj že vrsto let podpiramo organizacije pri uvajanju delovne sreče kot osnove pozitivnih organizacijskih kultur. Septembra 2020 smo drugič zapored izvedli spletno anketo o tem, kako dobri so naši dnevi pri delu, ki potrjuje ugotovitve stroke in globalnih raziskav2 o tem, kaj na našo delovno srečo najbolj vpliva.
Rezultati so pokazali, da kar 86 % sodelujočih rado opravlja svoje delo. Samo polovica (53 %) pa jih je mnenja, da so njihova delovna okolja srečna ali zelo srečna. Leto poprej jih je tako menilo le 42 %.
80 % sodelujočih je v 2020 odgovorilo, da so v svojem življenju srečni oziroma zelo srečni, kar je, kljub negotovim razmeram, ki smo jim bili priča zaradi korona virusa, ostalo na nivoju leta pred tem (78 %)3.
Slabi odnosi in preobremenjenost – največji oviri na poti do srečnejših delovnih okolij
Skupni imenovalec vzrokov za takšno oceno delovnih okolij so v obeh slovenskih anketah odnosi in preobremenjenost z delom; to sta razloga za dobro počutje ljudi na delovnem mestu, pa tudi za to, da niso srečni.
Kot najpogostejši razlog za slab delovni dan so tudi v 2020 sodelujoči najpogosteje navedli »preobremenjenost z delom«, v 47 %, kar je za dve odstotni točki višje v primerjavi z 2019.
Razlogi, ki sledijo, so v veliki meri povezani z odnosi: na drugem mestu je »slabo/negativno vzdušje in odnosi med sodelavci«, z 34 %, na tretjem mestu pa »odnos vodje (nadrejenega)«, z 28 %, ki je v primerjavi z 2019 pridobil kar 5 odstotnih točk. Med pomembnimi dejavniki za slab deloven dan so bili z 21 % še »kupci, stranke, naročniki ali uporabniki, ki so negativni, nezadovoljni ali celo agresivni« ter z 20 % »negotove/nepredvidene razmere zaradi korona virusa«.
Na vprašanje, kako ocenjujejo odnose v svojem delovnem okolju, so sodelujoči odnose med sodelavci ocenili s povprečno oceno 3,9; odnos z vodjo pa s povprečno oceno 3,8.
K dobrim odnosom v ekipah veliko prispeva tudi pohvala. Naša anketa je pokazala, da je v 2019 60 % sodelujočih odgovorilo, da so bili za svoje delo nazadnje pohvaljeni v minulem mesecu, v 2020 je bilo takih nekoliko manj, 57 %.
Na splošno so rezultati podobni tistim na globalni ravni2, kjer je bil kot najpogostejši dejavnik za slab dan pri delu izbran »pomanjkanje pomoči in podpore nadrejenega« (40 %). Sledili so »negativni sodelavci« (39 %), »pomanjkanje pohvale ali prepoznavanja za delo, ki ga opravljam« (37 %), »negotovost glede vizije in strategije podjetja« (37 %) ter »prezaposlenost, preveč dela« (36 %).
Petra Božič Blagajac in Maja Lončar, mednarodno certificirani managerki delovne sreče i Paleta znanj
Tisti, ki svoje delo radi opravljajo, bolje ocenjujejo svoje odnose s sodelavci in vodji
Rezultati so pokazali tudi zanimive korelacije, ki potrjujejo številna znanstvena dognanja in globalne prakse strokovnjakov delovne sreče, da na stopnjo delovne sreče posameznika najbolj vplivajo dobri odnosi in rezultati, ki imajo zanj tudi smisel.
Tisti, ki svoje delo radi opravljajo, so stopnjo delovne sreče v svojem delovnem okolju ocenili višje, s povprečno oceno 3,6 (za razliko od tistih, ki svojega dela ne opravljajo radi; ti so podali povprečno oceno samo 2,2).
Tisti, ki svoje delo radi opravljajo, so bolje ocenili tudi odnose s sodelavci in z vodjo – oboje s povprečno oceno 4. Tisti, ki svojega dela ne opravljajo radi, so odnose s sodelavci ocenili s povprečno oceno 3,4 in odnos z vodjo le z 2,6.
Med tistimi, ki svoje delo radi opravljajo, je tudi največ tistih, ki so svojo življenjsko srečo na splošno ocenili s 4 ali 5. Med njimi je tudi največ tistih z večjim odstotkom rednih dobrih delovnih dni, redkejšimi slabimi delovnimi dnevi in tistih, ki so na delovnem mestu redno deležni priznanja za dobro opravljeno delo ter ga redno tudi podajo. Tisti, ki radi opravljajo svoje delo, imajo v svojih podjetjih pogosteje nekoga, ki skrbi za dobro počutje zaposlenih.
Delovna sreča je v svetu uveljavljen celovit koncept vodenja in delovanja sodobnih podjetij
Po mnenju številnih voditeljev podjetij vseh velikosti in panog po svetu predstavlja koncept delovne sreče, kot osnove pozitivnih organizacijskih kultur, ključno strateško usmeritev, saj s tem soustvarjamo dobro delovno izkušnjo in hkrati koristimo pravi potencial zaposlenih, ki so naš najpomembnejši strateški kapital in največja konkurenčna prednost.
Zagotavljanje dobrega počutja zaposlenih in skrb za pozitivne medsebojne odnose sta v delovnih okoljih že vrsto let v porastu. Številne raziskave potrjujejo, da to ključno prispeva k bolj uspešnemu razvoju in rasti zaposlenih ter podjetij. Hkrati pa ponuja tudi ustrezne rešitve za izzive, povezane tako z obdobjem korona virusa kot s prihodnostjo dela, s katerimi se je potrebno soočiti in jih bo treba ustrezno ter hitro reševati. Zato je sedaj skrb za psihološko varnost in stabilnost, srečo, za pozitivno miselno naravnanost ter dobro počutje zaposlenih še toliko bolj pomembna.
Pozitivna organizacijska kultura je najboljša investicija v prihodnost
Delovna sreča, ki v svetu velja za enega od sodobnih konceptov vodenja podjetij, prinaša številne koristi. Srečni zaposleni so dokazano bolj zavzeti, produktivni, ustvarjalni, uspešni, motivirani, bolj zdravi, optimistični in prilagodljivi. Bolje sodelujejo in komunicirajo drug z drugim, razmišljajo bolj prožno, se bolje odločajo, bolje vodijo ter so bolj nagnjeni k vseživljenjskemu učenju.
Podjetja, ki podpirajo delovno srečo svojih zaposlenih, pa dosegajo boljše prodajne rezultate, višje dobičke, njihove naložbe so bolj donosne, kapitalska vrednost na trgu je višja, stranke so bolj lojalne. Soočajo se z manj absentizma in nižjo fluktuacijo zaposlenih ter se lažje prilagajajo kriznim situacijam in potrebam trga. V svoje vrste lažje pritegnejo najboljše talente, njihove znamke pa so bolj zaželene.
Ko smo srečni pri delu, nam tega ne more vzeti nihče. To je del našega življenja, naše osebnosti; če delamo od doma, če korona virus obrne svet na glavo, če menjamo službo, ali če delamo v spremenjenem delovnem okolju. Ta stabilnost in varnost prihajata iz nas in nas vedno znova vrneta na našo izhodiščno točko sreče. In dobro pri tem je, da lahko srečno in pozitivno miselno naravnanost natreniramo.
Petra Božič Blagajac &. Maja Lončar
VIRI:
1 https://officevibe.com/guides/state-employee-engagement; dostop 01.02.2021
2 https://woohooinc.com/happiness-at-work/study-bad-work-days-how-common-are-they-and-what-makes-them-bad/ in https://woohooinc.com/happiness-at-work/study-good-work-days/; oboje dostop 01.02.2021
3 http://paletaznanj.si/slabi-odnosi-in-preobremenjenost-najvecji-oviri-na-poti-do-srecnejsih-delovnih-okolij/in http://paletaznanj.si/zaposleni-v-sloveniji-ostajamo-pozitivni/; oboje dostop 01.02.2021
Paleta znanj je izvedla dve spletni anketi o delovni sreči Slovencev, s katerima smo ugotavljali, kako dobri so naši dnevi pri delu. Prva je potekala med 3. in 22. 9. 2019, nanjo je odgovorilo 517 oseb z območja Slovenije. Druga je bila izvedena v času od 1. 9. do 23. 9. 2020, sodelovalo je 547 udeležencev iz celotne države. Obakrat so sodelujoči odgovarjali na 13 vsebinskih vprašanj. Vprašalnika sta med seboj primerljiva; v drugem letu smo dodali nekatera aktualna vprašanja na temo Covid19 in vprašalnik smiselno prilagodili. V zgornjem članku primerjamo rezultate obeh navedenih spletnih anket. Rezultati so prerez situacije, s katero so se soočali sodelujoči v trenutku, ko so izpolnjevali anketo, in je ni mogoče prenesti na celotno populacijo ali posploševati. Natančna analiza obeh let, po vprašanjih, je na voljo na povezavah: http://paletaznanj.si/wp-content/uploads/2019/09/Paleta-znanj_Rezultati-ankete-Kako-dobri-so-na%C5%A1i-dnevi-v-slu%C5%BEbi_23092019.pdf (za leto 2019) in http://paletaznanj.si/wp-content/uploads/2020/09/Rezultati-ankete-Kako-dobri-so-na%C5%A1i-dnevi-pri-delu_september2020_Paleta-znanj.pdf (za 2020).
