Težko je verjeti, da še razmeroma nedavno, ženske niso imele volilne pravice, pravice do vožnje avtomobila ali pravice do izobraževanja.
Steve Wozniak, soustanovitelj Apple Inc., je julija 1976 predstavil prvi prototip Apple I, prvega osebnega računalnika na planetu.
Komaj 46 let je minilo, zdaj pa imamo vsi v žepu računalnike, ki so veliko hitrejši, uporabniku prijazen in nas lahko poveže v globalno omrežje. Prvi komercialni let je bil opravljen leta 1914 na Floridi, pred samo 108 leti.
Svet se spreminja, in to hitro.
Toda kaj ga spremeni? Kakšna sila poganja vse te hitre spremembe?
Za odgovor na takšna vprašanja pogosto uporabljamo besedo “napredek”. A napredek delajo ljudje. Kaj motivira ljudi, ki v svet prinašajo nove tehnološke rešitve, politične koncepte, družbene ideje ali umetnine?
Odgovor se zdi preprost in samoumeven – ljudje, ki počnejo vse te stvari, so po naravi ustvarjalni, proaktivni in entuziastični, zaradi česar premikajo svet naprej.
A če pogledamo v zgodovino, se morda zdi, da se svet premika v določeno smer. Nikoli se ne premika naravnost in včasih naredi nekaj korakov nazaj.
Toda na splošno se spremeni iz neprijetnega in nevarnega kraja, kjer je bila cena človeškega življenja skoraj nič, v tistega, kjer se ljudje spoštujejo in vsaj poskušajo živeti v miru.
Ta svet je daleč od popolnega, a v povprečju uživamo življenje, v katerem se ne bojimo, da bodo naši otroci umrli zaradi lakote, življenje, polno varnosti, udobja in zanimivih priložnosti.
Kako to, da smo se znašli tukaj?
Človeške potrebe
Ljudi žene več osnovnih potreb, vsaj po teoriji, ki jo je uvedel Steven Reiss, ameriški psiholog. Njegov kolega Marshal Rosenberg pa je vztrajal, da imamo ljudje več kot 16 osnovnih želja, vendar se je strinjal z Reissom, da je to število omejeno po naravi.
Na planetu je 8 milijard ljudi, ki si na splošno želijo iste stvari. In kaj počnejo vsi ti proaktivni, kreativni in entuziastični ljudje?
Iščejo način za zadovoljitev teh potreb. Pred stotimi leti so ljudje imeli enak seznam želja, ni pa bilo tehničnih rešitev, družbenih dogovorov ali pripravljenosti nekoga, da izpolni celo nekatere od njih. In svet se razvija od točke, ko je večina potreb ostala neizpolnjenih, v prihodnost, v kateri bo obravnavanih več njih. In temu pravimo “napredek”.
Prepričani smo, da tehnični napredek ustvarjajo geniji. Genij izumi žarnico (mobilni telefon, računalnik, družbeni medij, sintetična tkanina – predlagajte svoj seznam), ljudje rečejo “vau!” in ga začni uporabljati. Vendar na ta način ne gre.
Po podatkih Forbesa »od današnjih 2,1 milijona aktivnih patentov 95 odstotkov ni bilo licenciranih ali komercializiranih«. Zato geniji izumljajo veliko različnih stvari in le redki med njimi najdejo pot na trg. Toda kdo sprejema končne odločitve? Uporabniki. Če čutijo (ali vedo ali verjamejo), da ta posebna naprava (oblačilo, kos pohištva itd.) ustreza nekaterim njihovim osnovnim potrebam, jo želijo preizkusiti. Če ne, jih bo pustilo ravnodušne.
Enake stvari se dogajajo, ko gre za družbena gibanja. Dvomim, da ženske pred več sto leti niso hotele biti svobodne. Toda rešitve tega problema ni bilo, dokler se nekatere pogumne aktivistke niso začele boriti za svoje pravice. Ni bilo lahko in niso takoj zmagale. A takoj ko je bila pridobljena kritična masa žensk, ki so razumele, da to potrebujejo in so se za to pripravljene boriti, se je svet začel spreminjati.
Osnovne potrebe za praktično uporabo
Za strateške delavnice uporabljam Reissovo in Rosenbergovo teorijo. Kupce lahko bolje razumemo, če poskušamo stopiti v njihove čevlje in si predstavljati možne potrebe tipičnega potrošnika. Poglabljanje v potrebe strank / kupcev /uporabnikov skupini pomaga pri oblikovanju novih rešitev izdelkov in celo poslovnih modelov.
Osnovne želje lahko uporabimo tudi kot referenčno točko za igro predvidevanja. Analiziramo lahko najbolj relevantne in bistvene želje družbe ali skupine ljudi, v čigar prihodnost želimo pogledati.
In lahko se vprašamo, v kolikšni meri so sedaj izpolnjene?
Katere potrebe so za te ljudi hkrati pomembne in najbolj nezadovoljene? V katero smer se bo ta posebna skupina gibala v želji, da jih nagovori? To nam lahko prinese dragocen vpogled v družbene trende, ki bodo v prihodnosti spremenili krajino te družbe.
Svyatoslav Biryulin,
strateg, futurist, svetovalec iz Ljubljane
