Ste kdaj povedali ali napisali kakšno stvar brez kakršnih koli slabih namenov, a so vaše besede nekoga ranile, užalile ali razburile? Ali pa ste bili kdaj v družbi, kjer je nekdo opisoval dogodek, na katerem sta bila udeležena oba, a ga je prestavil diametralno nasprotno, kot ste ga doživeli sami?
Vpliv čustvenega stanja na komunikacijo
Razlog je v tem, da v komunikacijo običajno vstopamo s čustvi in ne z logiko. Naše čustveno stanje vpliva na to, kako bomo v danem trenutku dojeli sporočilo, ki smo ga prejeli ali ga oddajamo. Na drugi strani je čustveno stanje tistega, ki nam sporočilo pošilja.
Pojem resnice in realnosti
Predstavljajte si robota: beseda je enoznačna, glas ves čas enak in govorica telesa tudi. Tako bi bilo, če bi v komunikacijo vstopali le z logiko. Lažje in bolj predvidljivo, vendar dolgočasno in nezanimivo.
Če bi poenostavili, bi lahko rekli, da nosimo očala različnih barv. In vse to dela svet raznolik, a težaven.
Velikokrat z gotovostjo trdimo, da je nekaj res in realno. A objektivne resnice ni. Vaša realnost je drugačna od realnosti kogar koli drugega.
Konflikti ali nesporazumi se zgodijo pogosteje, kot bi radi priznali. V konflikt zaidemo, ko zaradi vedenja drugega ne moremo doseči nečesa, kar si želimo. Ko zaznamo konflikt, je situacija še vedno obvladljiva.
Ali lahko preprečimo konflikt? Lahko. Takoj, ko ozavestimo nastajajoč zaplet, lahko iz konfliktne situacije izstopimo, ne da bi bilo pri tem ranjeno dostojanstvo obeh strani, a ob predpogoju dobrega poznavanja delovanja našega uma in različnosti ljudi.
Ni tako pomembno KAJ povemo, kot to, KAKO povemo!
Kdaj se počutimo dobro? Takrat, ko imamo z nekom dober stik in nam nekaj pove na način, ki je nam domač in sprejemljiv. Ljudje si namreč zapomnimo, kako smo se počutili ob neki priložnosti. Občutek spoštovanosti dobimo, ko se nam nekdo približa. Nevro-lingvistika nas uči, kako zaznati, kakšno »obutev« nosi sogovornik in znati v trenutku, ko to potrebujemo, obuti njegove čevlje ter tako preprečiti odpor ali jezo. Tuje čevlje obuvamo zato, da prihranimo nelagodje drugi osebi in postanemo zanjo bolj prepričljivi, sami pa ob tem porabimo čim manj energije.
Dober stik in prepričljivost dosežemo, ko smo si s sogovornikom všeč, to pa dosežemo s podobnostjo. Ena od možnosti, ki jo imamo je, da se prilagodimo v delovanju uma.
Možgani so programirani
Prav tako kot računalnik za svoje delovanje potrebuje programe, je programiran tudi naš um. Motorji, ki vodijo naš um v delovanje, v nevro-lingvistiki poznamo pod imenom »meta programi«. Ti so odgovorni za to, kaj nas spravi v akcijo, kako se odzovemo na spremembe, koliko podatkov potrebujemo, da neko stvar razumemo ali kako dojemamo čas. Znanstveniki so identificirali kar šestdeset meta programov, na komunikacijo pa jih pomembno vpliva štirinajst. Ko poznamo sebe in vemo, kako delujemo in ter kaj nas vodi, postanemo pozorni tudi na druge. Tako dojamemo razlike in jih uporabimo tako, da v komunikaciji postanemo bolj učinkoviti in prijaznejši. Pa poglejmo dva od njih.
K cilju ali stran od…
Imate v svojem timu sodelavca, ki pri vsakem projektu poišče le, kaj vse bi lahko šlo narobe in zakaj nečesa ne bi bilo dobro narediti? Seveda. Vsi ga imamo. Če ne v ožjem timu, pa v širšem. Če ne v službi, se najde nekdo doma ali med prijatelji. Včasih na hitro zaključimo, da se z njim ne da delati ali se nam z njim ne da ukvarjati. S takim se ne želimo spopadati, saj se mu tako ne da narediti nič novega. A vse to so le naši zaključki in naša perspektiva. Za kaj gre v ozadju?
V ozadju je meta program, ki mu pravimo »k cilju« ali »stran od«. Če ste ob tem v sebi zaslišali: «Saj sem vedel, da je stran od cilja!«, vas bom razočarala. Gre za program »stran od težav«. In ne glede na to, ali delujemo s programom »k cilju« ali »stran od«, to ne pomeni, da cilja nočemo doseči. Pomeni pa, da nas bo v akcijo, za doseganje ciljev, spodbudil ali dosežek, nagrada, cilj sam ali pa to, da ne bo prišlo do težav, problemov, izgube nečesa. Zakaj je to pomembno?
Če želimo, da se želja po dobrem izidu pri sogovorniku sproži, moramo cilj komunicirati tako, da bo to slišal in sprejel. Če ponazorim z zelo enostavnim primerom – cilj je, da nekdo vozi po pravilih. Tako bo prvi, ki ima notranji program »k cilju« vozil po pravilih zato, da bo dober zgled otrokom, da bo vozil varno ali da bo ravnal etično. Drugi, ki ima meta program »stran od«, pa bo vozil po pravilih zato, da ne bo povzročil nesreče, da ne bo kršil pravil, da ne bo plačal kazni. Zakaj mu ne bi povedali na njegov način in bili bolj prepričljivi? Konec koncev je pomembno le, da vozi po pravilih. Naš dober namen je, da ga k temu nagovorimo.
Z znanjem do fleksibilnosti
Več značilnosti našega uma poznamo, boljši smo v komunikaciji. Znanje nam daje možnost fleksibilnosti v komunikaciji, kar vpliva na zadovoljstvo nas samih in sogovornika. Tako se naslednjič, ko boste želeli čustveno odreagirati na nekaj, kar vas bo zbodlo v ušesih, spomnite na dober namen in na to, da smo različni. Naučite se aktivno poslušati in razbrati sogovornikov namen. Samo 10 % konfliktov nastane kot posledica različnega mnenja in kar 90 % zaradi napačnega tona glasu ali izbire načina.
Čeprav smo v osnovi odgovorni za to, kar rečemo in ne za to, kaj drugi razume, je pomembno, da se zavedamo, da čustva in interpretacija obstajajo. Znanje nam pomaga na poti do odličnosti in dobrih odnosov, v katere vlaga tisti, ki zna. Empatija, ki jo pokažemo skozi komunikacijo, nam odpira ali zapira poti. Hkrati nas dela karizmatične in v očeh drugih inteligentne.
