Kadar pride zaradi hujših kršitev delovnega procesa na strani delavcev, ko je nadaljevanje opravljanja dela zaradi takih kršitev onemogočeno in ni mogoče izpolniti pogodbe o zaposlitvi, se uporabi izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi (109. člen ZDR-1). Roki pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi na strani delodajalca so praviloma krajši, komunikacija pravilno opravljena in dokumentirana.
V primeru krivdnega razloga na strani delavca ali delodajalca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, pogodbena stranka lahko odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved. Pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi se pogodba o zaposlitvi odpoveduje brez odpovednega roka.
Razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi
Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi:
- če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja;
- če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši obveznosti;
- če je delavec kot kandidat v postopku izbire predložil lažne podatke ali dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela;
- če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to mogel storiti;
- če je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela;
- če delavec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku;
- če se delavec v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi neopravičeno ne vrne na delo;
- če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje zdravniških navodil, če odpotuje iz kraja bivanja ali če v tem času opravlja pridobitno delo.
Delodajalec lahko ob uvedbi postopka izredne odpovedi delavcu prepove opravljati delo za čas trajanja postopka. V času prepovedi opravljanja dela ima delavec pravico do nadomestila plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi.
Posebno varstvo pred izredno odpovedjo imajo:
- člani sveta delavcev, delavskemu zaupniku, članu nadzornega sveta, ki predstavlja delavce, predstavniku delavcev v svetu zavoda;
- imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku;
( Varstvo pred odpovedjo za osebe iz prejšnjega odstavka traja ves čas opravljanja njihove funkcije in še eno leto po njenem prenehanju.)
- delavci pred upokojitvijo;
- delavki v času nosečnosti ter delavki, ki doji otroka do enega leta starosti;
- invalidi.
Dokazno breme
Razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je na strani delodajalca. Dokazi so lahko različni – od listinskih dokazov, izjav prič, fotografij ipd.
Seznanitev delavca
Pred izredno odpovedjo pogodbe mora delodajalec delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti izraženi v pisni obliki s pojasnilom razlogov za odpoved ter mora biti vročena delavcu osebno na delu (ta jo je dolžan prevzeti) ali s priporočeno pošto s povratnico in celo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu.