- Ste že dolgo napeti, čustveno izčrpani, depresivni?
- Ste pesimistični, pozabljivi ali dekoncentrirani?
- Ste s službi nemotivirani in vdani v usodo?
- Pijete preveč kave, preveč kadite, ste opustili šport in hobije?
- Vas mučijo glavoboli ali omotice, slabo spite, se zbujate utrujeni?
Upamo, da se niste našli med imetniki gornjih znakov, saj kombinacija teh zagotovo kaže na izgorelost.
Preberite naprej, morda boste lahko pomagali sebi ali ljudem okoli vas.
Izgorelost je torej stanje posameznikove življenjske – ne delovne – izčrpanosti, ko običajen počitek ne zadošča za povrnitev v normalni tok. Proces izgorevanja ni kratek: začne se s stresom in visokimi pričakovanji nadrejenih (ali vas). Običajno zaporedje znakov izgorelosti: kronična utrujenost, izčrpanost, nespečnost, glavobol, cinizem, ravnodušnost, obup in nemoč, občutek krivde.
Zdaj je to tudi uradno – Svetovna zdravstvena organizacija je sprejela izgorelost kot zakonit sindrom, ki ga povzroča zelo stresno delo. Širina problema je postala epidemična.
Še posebej so ogroženi tisti, ki delajo več kot 50 ur na teden, ki nimajo časa za počitek, ki so se odpovedali prostočasni dejavnosti in ki ne spijo dovolj (ker sploh ne morejo zaspati, ko je čas za počitek, ali ker si zaradi dela ne dovolijo dovolj spati).
Samopomoč in preventiva pri izgorelosti
Pri preprečevanju izgorelosti si lahko pomagamo na naslednje načine:
- Naloge, ki jih moramo opraviti, razvrstimo po pomembnosti in si vsak dan sproti pripravimo dnevni načrt dela.
- Postavimo si realne, dosegljive cilje, pri doseganju katerih se ne bomo povsem izčrpali.
- Privoščimo si redne odmore (tudi s kratkimi gibalno-sprostitvenimi vajami ) ter si vzamemo čas za počitek.
- Naučimo se poiskati pomoč sodelavcev, delati timsko in se ne izolirati od sodelavcev.
- Sproti rešujemo morebitne težave v odnosih s sodelavci in nadrejenimi. Če pri tem nismo uspešni, razmislimo o zamenjavi delovnega mesto ali prekinitvi določenih odnosov.
- Razmislimo o svojih vrednotah in osebnem poslanstvu ter o tem, kam vlagamo svojo energijo in čas.
- Razmislimo, katere dejavnosti nas obremenjujejo in katere razbremenjujejo. Poskušajmo se pogosteje ukvarjati s slednjimi.
- Postavimo si omejitve: naučimo se reči NE, kadar delo presega našo razpoložljivo energijo in naše zmožnosti.
- Naučimo se pohvaliti sami sebe, se nagraditi za dosežke ter ceniti svoje delo.
- Sproti preverjajmo stopnjo izgorelosti in posvečajmo pozornost temu, kako se čustveno, telesno in duševno odzivamo na obremenitve.
- Spremenimo življenjski slog.
Kaj delajo napredna podjetja za preprečevanje izgorelosti?
Da bi zmanjšali obseg izgorelosti v podjetju in ta ne bi postala neke vrste »epidemija«, podjetja pogosto pošiljajo najbolj obremenjene kadre v welness programe, nekatera pa skušajo zastaviti še kaj več.
Nekatera uvajajo antistresne programe, predvsem kot način ozavedanja zaposlenih o napačnem ravnanju glede izgorelosti. Le redka se odločajo za sistematičen pristop in skušajo z antistresnimi širšimi programi ustvariti klimo, ki bi pritegnile tudi tiste, ki so že globoko zabredli v vrtinec izgorelosti. (Ne gre le za človeško željo pomagati sodelavcem; ‘kapital’ se zaveda visokih stroškov bolniških odsotnosti in nadomeščanja pregorenih delavcev.)
Nekaj preprostih oblik samopomoči pri izgorelsoti – najnovejše ugotovitve
Dihanje
Pravilno dihanje takoj pomiri vaš živčni sistem – bolj ste prizemljeni in razmišljate jasneje. V praksi to pomeni, da nekajkrat na dan – čas boste zagotovo našli – dihajte globoko in počasi; opazujte telo, kako se zrak pretaka skozenj. Sčasoma lahko tehniko izpopolnite in 2x dnevno tako dihate 5 do 10 minut.
Izklopite se
Ste se kdaj vprašali, koliko časa prebijete pred raznovrstnimi zasloni? Na delu, med vožnjo, doma, celo v lokalih? Preveč. Izklopite se, nič se ne bo porušilo, če vas tisti hip nekdo ne bo dosegel. Ne odgovarjajte takoj na vsa dogajanja in sporočila na Facebooku, Instagramu, emailu in drugih omrežjih. Raje si določite omejen čas ter reden vsakodnevni termin za preverjanje novih sporočil. Najbrž ni nič tako nujnega, da ne bi moglo malce počakati, pa da ste še vedno v okviru vljudnostnega časa za odgovor, recimo 24 ur. Če bi vas kdo nujno potreboval, imate najbrž mobilni telefon, pa ste dosegljivi. Seveda v delovnem času, morda uro prej in potem, ne pa do polnoči in čez! Vse to vam povzroča stres in posledično izgorelost.
Stopite s plina
Kar nekaj trendov kaže, da smo zablodili s svojimi aktivnostmi. Eden je zagotovo (nebolezenski) prezentizem: povsod želimo biti zraven, bojimo se manjkati na sestankih, družabnih dogodkih, šolskih srečanjih, … povsod. Včasih, vsaj bolj pogosto kot do sedaj, se naučite reči: Ne! ( Žal ne. Žal ne morem.) Ugotovili boste, da niste pravzaprav nič zamudili. Če pa ste tako »prihranjeni« čas dobro izkoristili, npr. za družino, za šport ali hobi, ki ste ga zanemarili zaradi preobsežnih obveznosti, ali pa zgolj za konkreten počitek … – potem ste dejansko zmagali na etapi.
Znebite se navlake
Na Univerzi Princeton so z raziskavo ugotovili, da navlaka bega osredotočenost, saj je korteks preobremenjen z vsem, kar vidimo. Če to povemo drugače – vsa navlaka in nered okoli vas (in tudi vaši možgani) postanejo zmešnjava. Zmanjšati morate nered in navlako v svoji bližini, pa naj je to vaša miza, delavnica, avto, torbica ali soba, pa bodo možgani videli svet enostavnejše in bolj obvladljivo, torej manj stresno in drveče v izgorelost. Zagotavljamo vam, da se boste počutili veliko bolje in uravnoteženo.
Majhne radosti
Praviloma si v zasebnem ali/in poslovnem življenju postavimo cilje; denimo nov avto, stanovanje ob morju, nekdo si želi hiško v hribih, nekdo luksuzno stanovanje v mestu, ljubitelji morja hrepenijo po jadrnici… Dnevno se ženemo za ciljem ter si tako spodbujamo deloholičnost, ki privede do izgorelosti, ne prinaša pa občutka zadovoljstva v celotnem procesu in ne ustvarja občutka sreče. Ta pridejo iz majhnih radosti, objema bližnjega, prijetne rekreacije pred delom, sprehoda s partnerjem med odmorom ali po delu, igre z otroki … Taki mali dogodki sprožajo in povečujejo dopamin in endorfin ter zmanjšujejo kortizol (stresni hormon), oseba pa se počuti bolje in srečnejše.
Spodbujanje počitka
Ljudje na poti v izgorelost ne poznajo popolnega, sproščijočega počitka niti med vikendi ali dopusti: vedno so dosegljivi po telefonu, prebirajo emaile, so dostopni in odzivni na družbenih omrežjih, skratka – se ne odklopijo in ne počivajo. Prepoznate sebe ali kolege v tem vzorcu?
Francozi so uzakonili pravico do izklopa službenega mobilca po 18h. Nekateri drugi se sklicujejo na neetičnost poznih službenih klicev ali sporočil s pričakovanjem odgovora. Daimler Benz je namestil na emailih svojih zaposlenih, ki so na dopustih, sporočilo, da je oseba trenutno odstotna do datuma x, in pošta se zavrne.
Stres je torej neizogibno dejstvo, zlasti pri posebno obremenjenih kadrovskih profilih: med vodstvenimi ljudmi, podjetniki, finančniki, odločevalci vseh vrst. Če podjetje želi, da sposobni zaposleni ostanejo (zdravi), da so produktivni in ne izgorijo v delu, se mora zanje bolj potruditi (sicer bodo »preživeli« odšli sami od sebe v manj stresno delovno okolje).
»Sprejemanje poslovnih ali osebnih odločitev, ko je zunanje okolje stresno, napeto, naporno in kaotično, je tvegano početje. Sposobnost nadzora dihanja v ključnih trenutkih vodi do boljših odločitev, dviguje samozavest in krepi medsebojno zaupanje sodelavcev. Mirnost, zbranost in osredotočenost kljub stresnim okoliščinam omogoča, da preudarno ravnamo z razpoložljivimi sredstvi in viri energije za rešitev problema. Samozavest pri tem je znak osebnostne zrelosti in poznavanja značilnosti in dinamike delovnega okolja, problematike in širšega konteksta, ki smo ga sposobni ohranjati prav na račun mirne distance do problema. Modrost pri odločanju pa je znak uglašenosti na mrežo življenja, ki teži k evoluciji in hkrati ohranja ravnovesje.
Če se vam je torej zgodilo, da izgubljate energijo pri delu, da ni več zanosa in da vas vodi v izgorelost, potem je treba nujno ukrepati in poiskati tisto samozavest in tisto modrost, ki vas bo vodila do koristnih sprememb. O svoji izkušnji pišem tu: https://www.dihalnica.si/post/izgorelost . In kakorkoli se zdi banalno, se vse začne in konča pri dihu. Dokazano je, da primerno dihanje skozi nos in s trebušno prepono omogoča boljše odločanje v težkih dilemah. Izgoreti na delovnem mestu ali ne, ni težka dilema, ima pa lahko težke posledice. Kako torej ohranjati zanos na delovnem mestu in hkrati svoj ponos, pa lahko spoznate TU.
Pri Inštitutu za kulturo telesa in duha smo zato za podjetja pripravili različne module Dihalnic, od enkratnih predavanj do sistematičnega večtedenskega ali večmesečnega dela. Poleg tega pa letos dopolnjujemo ponudbo z ekskluzivnim mednarodnim FlowCode programom, ki je vrhunska storitev za doseganje zanosa (flow stanja) in zdravja na delovnem mestu. Oba programa vodi dr. Milan Hosta. Več informacij na dihalnica@spolint.org.«
Uredništvo Podjetnik.net