Pandemija bolezni Covid-19, ki jo povzroča zahrbtni koronavirus, se v večini držav še ne umirja, navkljub požrtvovalnim naporom zdravstvenega in podpornega osebja.

Javno življenje je v številnih državah po svetu povsem ohromljeno, nacionalna gospodarstva pa delujejo zgolj z delom moči. Medtem, ko se zdravniki in sestre borijo za življenja množice umirajočih bolnikov na respiratorjih, se podjetja poskušajo prilagoditi spremenjenim razmeram dela in gospodarjenja, hkrati pa uveljaviti nove rešitve.

Med njimi so tudi proizvajalci medicinskih pripomočkov, ki se že pripravljajo na nove izzive v zdravstvu po koncu pandemije. Pri današnji zdravstveni krizi gre namreč za mnogo več kot samo za »maske, respiratorje in cepivo«. Agilna manjša podjetja in startupi že danes ponujajo trgu prelomne medicinske rešitve in pripomočke, ki napovedujejo prihodnost zdravstva. Med mnogimi lahko navedemo, denimo, Smart Blood Analytics z AI-podprto analizo krvnih preiskav za diagnostiko koronovirusa, MESI Medical s kompaktnimi EKG »tablicami« ali UVentions s pametnimi UV-sterilizacijskimi sistemi za široko uporabo tako v bolnišnicah kot v domovih.

Inženirska hiša Materialise, specializirana za 3-D tiskanje, je razvila napravo, ki lahko delno nadomešča respirator, saj zagotavlja nadtlak za dihanje kar prek kisikovega voda. FDA je dovolila rabo domačega dializnega aparata »na kolesih« podjetja Outset Medical, ki za delovanje potrebuje zgolj dovod navadne vode in električni priključek. Podjetje Dynocardia je razvilo nosljivo napravico ViTrack za zvezno merjenje krvnega tlaka z optomehanskim senzorjem.

Največji izziv, ki čaka startupe, je, kako zadostiti regulatornim zahtevam za medicinske pripomočke. Zagonska podjetja namreč nimajo vpeljanih sistemov in znanja, kako voditi celotni razvojni proces v okviru regulatornih okvirov. Značilni čas za uvrstitev medicinske naprave na trg je 3 do 5 let, za bioinovacije ali nova zdravila pa je lahko še daljši.

Kako izziv premagati? Obstajajo inženirske hiše, ki že obvladajo celotni proces razvoja medicinskih pripomočkov, od planiranja in razvoja do končne certifikacije ustreznosti in umestitve izdelkov na trg. Te lahko pomagajo zagonskim podjetjem uresničiti načrte, saj imajo izvedence za vsa potrebna področja in tudi vpeljane procese.

Dr. Mark Pleško, ustanovitelj in direktor podjetja Cosylab

Ena od takih grup je ArrowFast Medical Device Engineering, ki je nastala v okrilju družbe Cosylab d.d. s sedežem v Ljubljani, svetovnega integratorja krmilnih sistemov za protonsko terapijo in velike fizikalne naprave. Njen vodja, Igor Rogelj, poudarja:

»Družba se pod pritiskom pandemije začenja zavedati, da se moramo precej bolje pripraviti, če želimo zavarovati družbo in gospodarstvo v primeru novih epidemij. Pričakujemo korenite spremembe v delovanju zdravstvenih sistemov, ki bodo nastale zaradi ukrepov držav in mednarodne organizacije WHO od zgoraj, hkrati pa bodo plod tudi inovativnega delovanja podjetij in posameznikov, ki bodo spremembe gnali ‘od spodaj’.«

Igor Rogelj, ArrowFast Medical Device Engineering, pod okriljem Cosylab d. d.

Glede smeri zdravstvenega razvoja Rogelj dodaja:

»V ArrowFastu izrecno vidimo inovacijo v avtomatiziranih in varnih sistemih za diagnostiko bioloških vzorcev brez stika z zdravstvenim osebjem – najsi bodo to drive-in točke, diagnostični »strežni avtomati« ali celo daljinske naprave za domače merjenje življenjsko pomembnih funkcij. Le malo pozneje bodo v prihodnosti prišle na vrsto množične nosljive in mobilne napravice za pametni nadzor funkcij in zgodnje diagnosticiranje bolezni. Samo vprašanje časa je, kdaj se bo razmahnila raba telemedicine in videokonferenčnih konzultacij pacientov z zdravnikom. Naprave za daljinsko nadziranje in upravljanje zdravja bodo postale naša stalnica.«

»Ne gre za to«, še pove Rogelj,

»da smo v naši grupi sposobnejši od drugih inženirjev za medicinske pripomočke. Gre dejansko za to, da imamo že vrsto let izkušenj in znanje ter vzpostavljene procese za razvoj in certifikacijo medicinskih naprav. Take izkušnje pa so odločilnega pomena za uspeh startupa, in sicer za uspešno certifikacijo naprave in plasiranje novega proizvoda na trg.«

David Pahor