Kompleksni, elitni, težko dosegljivi (to je tudi namenoma zapisano v njihovem ‘DNK’-ju)… – vsi ti atributi postavijo holding na najvišji nivo v organigramu. Holding je privilegij, most, ki povezuje uspešnega poslovneža na eni strani s podjetniškim imperijem na drugi.
Namen holdinga je, da zbira vse dividende večih ločenih poslovnih subjektov in jih centralizira v eno samo korporacijo. Holdingi so navadno locirani v državah, kjer je obdavčenost dividend nizka, kot na primer v Švici, Hong Kongu ali Luksemburgu.
Denar podružnic je lociran v holding in zaščiten pred operativnimi riziki. To so detajli, ki zanimajo predvsem njihove partnerje in bančnike; v primeru bankrota ta denarna sredstva namreč ne bodo direktno zasežena s strani upnikov.
Visok nivo finančnih naložb dovoljuje holdingom dostop do posojil po posebno ugodnih pogojih. To jim omogoča rast in možnost distribucije denarja v prid investicij v holdingovih podružnicah. Bančno posojilo in njena garancija bo imela večjo ‘težo’ kot večji deležniki v posameznih podružnicah.
Očitno je holding učinkovit ‘backup’ v vsaki operaciji.
Holding je s temi funkcijami tako glavni ‘igralec’ v strategiji skupine in njenih investicijah, saj ima vpliv in nadzor nad vsemi podružnicami. To omogoča tudi lažji nadzor in koordinacijo podpornih funkcij holdinga, obenem pa tudi znižuje stroške in omogoča učinkovitejšo zaposlitev ključnih zaposlenih.
Zato bodo imeli položaje v holdingu višji management, podporne funkcije, odvetniki, računovodje, posredniki in tržniki.
V zameno za svoje storitve bodo holdingi od podružnic prejemali upravljavske provizije. Zakon ne tretira skupine/holdinga kot ene pravne osebe, zato ima vsaka članica/podružnica svojo avtonomijo in neodvisnost. Storitve med holdingom in hčerinsko družbo/podružnico se tretirajo kot operacije med dvema subjektoma, torej v skladu z “Arm’s length” standardom.
Te odbitne upravljalske provizije bodo kontrolirane s strani administracije, ki bo preverjala, da ne gre za morebitne pretirane vsote z namenom prenašanja koristi od pristojnosti ene podružnice do pristojnosti znižanih davkov države, kjer se holding nahaja. To tehnično vrzel uporabljajo nekatere korporacije z namenom davčne optimizacije. Več o tem, kako to počnejo, si lahko preberete na Wikipediji v članku z naslovom “Double Irish double Dutch sandwich”.
Druge prednosti holdingov so povezane s finančnimi operacijami in prevzemi. Holding je dober način, kako centralizirati vse delnice in dividende skupine, kar vodi v njegovo povečanje solventnosti. Obrestne mere, ki so holdingom ponujene s strani bankirjev, so nižje kot tiste, ki jih ti ponujajo vsaki posamezni podružnici.
Te kvalitete se lahko uporabljajo v operacijah M&A (združitve in prevzemi).
Holding bo prejel ugodno posojilo s strani banke. S sredstvi bo kupil želeno korporacijo, s čimer bo prejel dividende novopridobljene podružnice, s katerimi bodo poplačal posojilo. Še več, v nekaterih državah so bančne obresti odbitne iz finančnih rezultatov holdinga. Enak podvig za druga podjetja in fizične osebe, ki niso holding, bi bil predrag, saj bi bile obresti le omejeno odbitne, in pridobljene dividende bi bile visoko obdavčene, še preden bi lahko bila sredstva porabljena za pokrivanje ‘vrzeli’ stroškov, nastalih ob pridobivanju novega podjetja.
Po mojem mnenju je holding preprosto fantastičen instrument za ‘orkestriranje’ skupine podjetij.
Holding nudi tudi dober način za upravljanje deležev podjetij, z neskončnimi možnostmi zagotavljanja, da bo holding še vedno imel večinski delež glasov, obenem pa omogočil prostor dodatnemu kapitalu tujih ali novih vlagateljev.
Kot primer navajam uporabo t.i. holdinške verige. Tako, denimo, holding ABC obvladuje holding ZTG, in ta hoding obvladuje HBV holding.
Začetni lastnik proda 49 % delež vsakega nivoja holdinga v zameno za dodatni kapital. Na koncu lastnik – holding ABC obvladuje vsak nivo z večino 51% glasov in pravic, čeprav dejansko investira le 13%.
Holding je lahko v pomoč tudi pri nakupu skupine podjetij. Investitor lahko direktno kupi delnice holdinga – in ne delnic vsake podružnice posebej- ter tako porazdeli tveganje za primer izgube posameznega podjetja v skupini.
V davčne namene lahko holdingi pripravijo posebno ‘konsolidirano davčno poročilo’, kjer se na dividende, ki pripadajo holdingu v posameznih odvisnih družbah, v številnih državah ne plača davka.
Kadar odvisno podjetje dela z izgubo, se zato prenese zmanjšanje davka na dobiček navzgor in cela skupina zaradi tega pridobi, saj zapade pod zmanjšanje davka na dobiček.
Holding je kompleksno, toda zanimivo orodje za skupinsko upravljanje, investiranje, testiranje, svetovanje, pa tudi prevzeme številnih podjetij in korporacij.
Pravni poduk: Članek je namenjen opisu osnov delovanja holdingov in ne predstavlja pravnih nasvetov. Za več informacij glede tematike in možnosti, vezanih na vaše poslovno okolje, kontaktirajte profesionalnega finančnika – specialista v Sloveniji..
