Hipnoza kot nekaj dobrega
Medtem ko letno govorim približno tisočerim, pogosto testiram, kako negativno je zasidrana beseda hipnoza (na primer na alumni klubu sta med dvesto prisotnimi le dva dvignila roko, da je to nekaj pozitivnega). Ravno zato vas, dragi prijatelji, svet potrebuje kot ambasadorje razmišljanja, da je hipnoza prijetno, naravno, zdravilno stanje, ki smo ga včasih znali uporabljati.
Percepcija v medijih bo vedno, da je hipnoza „mind-control“ ali nekaj strašljivega, kar je sploh ironično glede na to, da medijev brez hipnoze ni. Kdo bi gledal ekran štiri ure ali več brez vsaj srednjega nivoja transa in s tem odsotnosti občutka za čas in nelagodje?
Ljudje dopustijo, da jih profesionalci vodijo v trans in jim naložijo v njihov nahrbtnik karkoli;
ne bi si dopustili, da bi sami ugotovili, da imajo naravno moč sprostitve, obvladovanja svojega
telesa in zdravljenja telesa in duha.
Kljub temu, da je v nas samih toliko lepih doživetij, si očitno mnogi ne upajo v hipnotični regresiji še enkrat upihniti svečko, ko so bili stari tri leta …
Tehnika »lepljive oči«
Lepljive oči so zelo učinkovita tehnika iz sklopa priložnosti/socialna dinamika. Tehniko uporabimo tako, da osebo pogledamo v oči (direkten, umirjen pogled brez mežikanja). Ko
neha govoriti, še vedno gledamo direktno v oči (na primer sekundo) kot zamišljeno privlačnost.
Četudi oseba to zazna na zavedni ravni, se zlahka izognemo neprijetni situaciji z „racionalno razlago“, kot na primer:
„Razmišljam, kaj si rekla,“ (dodan Sandrin nasmešek ter prikrito prikimavanje).
V skupini nam tehnika omogoča ustvarjanje intimne cone (mehurčka) z določeno osebo, ko
namesto da pogledamo naslednjega govorca, lepljive oči pustimo na izbrani osebi.
V vsakem primeru pride do priložnosti povečane sugestibilnosti. Oseba, ki uporablja lepljive oči, demonstrira tudi vrednost in s tem alfa položaj.
Podaljševanje samoglasnikov
V sodobnem svetu je večinoma bolj pomembno, kako izgovorimo besede, ne pa, koliko informacij podamo; zato je glasovna izgovorjava besed zelo pomembna za dober stik, zlasti na nezavedni ravni.
Izgovorjava besed lahko dober stik zmanjšuje ali povečuje, pri čemer pa je ključna izgovorjava samoglasnikov. Vsakič, ko izrečemo samoglasnik (a, e, i, o, u), lahko dodamo začimbo s tem, ko zraku, ki ga nežno izdihnemo, dodamo vibracijo. Nasprotno lahko, če poudarjamo soglasnike, omejujemo pretok zraka in s tem pretok energije.
Naš cilj pa je poudariti samoglasnike in jih čim bolj raztegniti.
„Keeeer seedaj,
koo too beerete,
booste opaziiiili,
kaaakoo prijeeetno see lahkoo počuuutite,“ je sicer pretiravanje, a vseeno lahko opazite razliko.
Morda ob tem pomislite, kako bi lahko raztegnili samoglasnike v vsakdanjem pogovoru. Zato lahko naredimo sugestijo skupaj, in sicer bomo rekli:
»Mooooj glaaas postaaaja takooooooo meeeeeeehak in takoooooo elegaaaanten.“
V drugi stopnji nato zmehčamo soglasnike … (to ne pomeni momljati, kar pomeni zadušen zvok, ko ne odpiraš dovolj ust). Bistvo je, da so soglasniki le malo bolj nežni, da pridejo samoglasniki bolj do poudarka.
Učinek je, da se vaš glas sliši kot tok spreminjajočih se samoglasnikov, ne pa kot zaporedje večkrat prekinjenih besed. Raziskave so pokazale, da so intonirane besede lažje razumljene, kljub temu da soglasniki niso poudarjeni.
Končno v tretji stopnji samoglasnikov podamo emocije. Tako lahko izgovorjena beseda baloooon vsebuje na primer presenečenje, navdušenje, žalost, vzburjenje … Z raztegovanjem in emocionalnimi poudarki veliko lažje dosežete bistveno boljše učinke, saj v prvi vrsti raztegnete svojo kreativnost in voljo do izboljšave v komunikaciji.
Delno idejno povzeto po Johnathan Altfeld: Finding Your Irresistible Voice , 1998
Doc. dr. Andrej Kovačič