Vsaka komunikacija se začne s prvim vtisom – oziroma s prvim korakom, kretnjo, pogledom. Strokovnjaki so ocenili, da 55 % vtisa naredita videz in govorica telesa, 37 % odstotkov glas in le 8 % besede, ki jih govorite. Še preden spregovorimo, si naši sogovorniki v zgolj nekaj mili sekundah ustvarijo vtis o nas. V tem času nezavedno ‘govorita’ naše telo in obraz, ki razkrivata več, kot si morda mislite.
Govorica telesa je deloma odvisna od našega karakterja. Koleriki imajo bolj dinamično in močno govorico telesa, melanholiki bolj umirjeno in manj izrazito. Še bolj pa je odvisna od kulturnih vzorcev, ki smo jim izpostavljeni. Primerjajte, na primer, italijansko in avstrijsko govorico telesa. Odvisna je tudi od naše vsakodnevnih navad ali rutine, ki se slej ko prej izrazijo tudi na našem telesu (če veliko nastopate, vaša govorica telesa postane bolj samozavestna).
Naša govorica telesa ves čas pripoveduje o tem, kako razmišljamo in kako se počutimo. Če nam postane nelagodno, se s telesom zapremo, obrnemo stran, ko se sprostimo, razpremo sklenjene roke, se nagnemo proti osebi, s katero se pogovarjamo.
Ko opazujete govorico telesa ljudi okrog sebe, pa pozor: ne zamenjujte vsakega naključnega giba za sporočilo. Če opazite vsaj tri znake, ki sporočajo enako stvar, vam sogovornik zagotovo nekaj sporoča tudi s telesom (pa četudi se morda tega v celoti ne zaveda), sicer pa gre zgolj za gib, ne pa tudi za sporočilo.

Vesna Sodnik
Govorica telesa z držo in rokami
Drža telesa je najbolj opazni del komunikacije, saj jo zagledamo, še preden oseba pride v naš osebni prostor in začne komunicirati z nami. Opazimo zlasti položaj glave, položaj ramen (npr. rahlo dvignjena in nagnjena naprej sporočajo nelagodje, zaprtost), obrnjenost trupa (popek naj bi vedno kazal v sogovornika), prekrižane roke ali noge (obrambna drža) ter morebitne nenavadno nagibanje telesa (tako imenovani ‘kontrapost’).
Precej ljudi ima nezavedno sključeno držo (zlasti visoki ljudje ali ljudje, ki imajo slabo samopodobo), ki pogosto nastane v določenem življenjskem obdobju. Tako vedenje je obrambni mehanizem (npr. najstnica, ki hodi nekoliko sključeno, ker ji je nerodno zaradi rastočih prsi), a se potem ohrani za vekomaj. Tudi odrasla ženska lahko nezavedno vedno sedi ali stoji tako, da nekoliko prikriva prsni koš, četudi zdaj ta gesta nima nobenega smisla.
Veliko sporočajo tudi roke. Položaj rok razkriva občutek varnosti – če so roke previsoko, delujejo kot ščit pred telesom, zlasti če se z nekom pogovarjate oziroma nekaj razlagate. Ko rok ne uporabljate, naj vam prosto visijo ob telesu (zlasti pri nižjih ljudeh). Če ste višje postave jih sklenite pred popkom. Bodisi tako, da ena dlan počiva na drugi ali pa eno dlan položite na drugo s hrbtno stranjo). Če roke prekrižate na prsih, sporočate, da niste najbolj sproščeni oziroma ste celo nekoliko agresivno razpoloženi.
Katera slika ustreza opisu?
1. Sramežljiv, prestrašen
2. Samozavesten, optimističen
3. Nevtralna drža
4. Razočaran, zdolgočasen
5. Jezen, agresiven
Mimika
Psiholog Paul Ekman je že pred desetletji dokazal, da obstaja šest obraznih izrazov, ki jih pozna in razume (skorajda) vsaka kultura na svetu. Žalost, veselje, presenečenje, gnus, strah in jeza. Izraz, ki ga najpogosteje uporabljamo, okrepi naše obrazne mišice v grimaso, ki postane naš večni izraz, zato so nekateri ljudje videti nenehno zaskrbljeni, zlovoljni ali prestrašeni.
V komunikaciji velja, da pristen nasmeh odpira vsa vrata. Zaradi nasmeška delujemo bolj dostopni, topli in pri sogovornikih sprožimo pozitivne občutke (ljudem je namreč prirojen pozitiven odziv na nasmeh). Iskren nasmešek dobro deluje tudi na nas same, saj se med nasmehom sproščajo endorfini. Nasmešek, pri katerem pokažete tudi malenkost zob, deluje bolj iskreno, zato se nikar ne smehljajte z zaprtimi usti, kar deluje prisiljeno.
Preden nekoga ogovorite, o njem razmišljajte pozitivno, da bo vaš nasmeh iskren. Pomaga naslednja tehnika: če osebo poznate, se skušajte spomniti, kdaj ste v povezavi z njo doživeli nekaj prijetnega. Če osebe ne poznate, pomislite, ali oseba spominja na nekoga, ki ga imate radi.
Govorica telesa z očesnim stikom
Drobne gubice okrog oči razkrivajo ogromno o dejanski vsebini komunikacije, zato ni čudno, da smo ljudje vajeni sogovornike gledati v oči, medtem ko govorijo – kot radi rečemo, jim ‘beremo iz oči’. Dober očesni stik je dinamičen – ne bolščanje ali nepremično gledanje v oči, temveč ‘sprehajanje’ z očmi po obrazu, zlasti če ste poslušalec. Govorci namreč med komunikacijo več pogledujejo stran in begajo s pogledom, ker razmišljajo in bi jih preveč neposreden pogled v poslušalca lahko zbegal.
V profesionalni komunikaciji je uporaben tako imenovani ‘poslovni pogled’, ko sogovornika gledamo v trikotnik med očmi in tretjim očesom (sredino čela). V zasebni komunikaciji pa ljudi vedno gledamo v celoten obraz. Razliko dejansko lahko občutimo – kar poskusite: partnerja ali dobrega prijatelja med pogovorom glejte le v področje okrog oči. Prepričana sem, da vas bo vprašal, če je kaj narobe oziroma bo pokomentiral, da ste nekam ‘čudni’.
Neprimerna gestikulacija in podzavestna govorica telesa
Pozitivno govorico telesa hitro lahko pokvarite z motečimi navadami, ki odvračajo pozornost od vsebine vašega govora. Med najbolj pogoste tovrstne navade sodijo:
- guganje sem in tja (na primer na stolu, pa tudi prestopanje z noge na nogo),
- igranje z rokami v žepih (roke v nobenem primeru ne bi smele biti v žepih),
- praskanje po delih telesa, ki se jih v javnosti praviloma ne dotikamo,
- igranje s stvarmi, ki jih imamo v rokah (ključi, telefon, kuli …),
- igranje z lasmi (zelo pogosto pri ženskah) ali verižicami in ostalim nakitom,
…
Vaše telo je komunikacijski kanal, po katerem se prenaša sporočilo od vas do poslušalca. Če govorica telesa podpira sporočilo, se poslušalcem govorec zdi prepričljivejši in prijetnejši. Kadar se počutimo varni, sprejeti in sproščeni, govorica telesa povsem naravno sledi naši komunikaciji. Takrat o njej sploh ne razmišljamo oziroma ponavadi niti ne vemo, kaj smo počeli z rokami, kako smo stali ali sedeli …
Kadar smo nervozni, pa je povsem drugače – ne vemo, kam bi dali roke, kako bi se postavili, kam bi gledali. Počutimo se okorne in takšna je tudi naša govorica telesa. Neobvladovanje telesne govorice vodi tudi do nehotenih tikov, ki poslušalcu dajejo vtis, da ste precej bolj živčni, kot ste morda v resnici.
Kaj lahko storimo?
Za bolj suvereno in pozitivnejšo govorico telesa uporabite dve tehniki:
- pred pomembnimi dogodki, pogovori, sestanki ali nastopi poskrbite za boljše psihofizično in čustveno stanje. Vaše počutje se nezavedno kaže skozi govorico telesa, bolje pa lahko nadzorujemo tudi naša priučena vedenja (npr. poskrbite, da ste spočiti, naspani, siti in ‘pri volji’);
- tike ali neprimerne kretnje najlažje odpravite z zavestno identifikacijo (pri tem nam lahko pomaga partner, prijatelj ali sodelavec, ki nas opozarja na določeno navado), nato pa jih nadomestimo z nezdružljivo navado. Če si med govorjenjem ves čas popravljamo očala, si morda lahko omislimo kontaktne leče; če se igramo s kulijem med sestankom, blokec in kuli vzemimo v roke šele takrat, ko ga resnično potrebujemo …
Govorica telesa je jezik, ki se ga je vredno naučiti, saj z njim ustvarimo ne le boljši prvi vtis, temveč tudi bolj učinkovito komuniciramo in dolgoročno gradimo kakovostnejše odnose.
Vesna Sodnik