Ste že doživeli, da vas novi sosed ni povabil na praznovanje hčerkinega rojstnega dne, vsa vaša ulica pa je bila tam?
Ali da do vas ni prišlo vabilo za srečanje z nekdanjimi sodelavci ali sošolci?
Frustrirajoče, mar ne? Žalost, sram, ogorčenje …
FOMO je kratica za Fear of Missing Out, torej bojazen, da ne bi kaj zamudili, da ne bi manjkali, da bi bili spregledani ali celo oškodovani.
FOMO je dobil krila z družbenimi omrežji, ki so dostopna non-stop, ni pa nujno povezan izključno z njimi: pač več informacij neprestano kroži med ljudmi, to je vse.
Za prapočelo pojava FOMO bi lahko dali tisto znano: »Mi tudi!«.
Se spomnite, ko sosed kupi nov avto, pa nočemo zaostajati za njim, čeprav si ga težko privoščimo, pa ga vendarle kupimo.
Ali ko sestrična pošlje najstniško hčerko na poletni študij jezika v tujino. Jaz tudi!
Ali gre sodelavec z družino na daljše eksotično potovanje, vi pa ste nameravali le do bližnje Istre. Seveda, gremo na Novo Zelandijo!
Ali vaša prijateljica pokaže dolg seznam knjig, ki da jih je prebrala v zadnjem letu, vi pa nimate časa.
Kdo je bolj občutljiv za FOMO?
FOMO lahko bolj prizadene ljudi s čustvenimi motnjami (anksioznost, depresivnost …) in nizko stopnjo samospoštovanja. Bolj prizadene tudi ljudi, ki so pretirani uporabniki družbenih omrežij. Nedavna študija je pokazala, da se depresivni in anksiozni simptomi s pretiranim sledenjem objav na družbenih omrežjih poslabšajo in posledično še več časa preživimo na družbenih medijih.
FOMO in zdravje
Strah pred zamujanjem ali izgubo nečesa lahko neposredno vpliva na vaše fizično, duševno in čustveno zdravje.
Možni simptomi:
• napetost v želodcu in slabost;
• glavobol;
• bolečine v telesu;
• srčne palpitacije in povečan srčni utrip;
• občutki čustvene stiske.
Lahko občutite povečanje vsiljivih misli, imate negativne samogovore, kar vodi do izgubo občutka lastne vrednosti in samospoštovanja. Lahko pride do nekakšne ohromitve, človek ne funkcionira, kot je do nedavnega, najraje bi se čez glavo pokril v odejo ali se skril v brlog.
Če so gornje stvari prepogoste in premočne, si je pametno poiskati strokovno pomoč, le deloma si lahko pomagamo sami.
Omejimo uporabo družbenih medijev ali selekcioniramo vsebine. Sliši se enostavno, v resnici pa gre za (delno) odvisnost in težavno odpoved.
Ko začutimo ponavljanje gornjih simptomov, si moramo vzeti čas za počitek in ‘brisanje’.
Sprožilci FOMO
Če ugotovite, kateri so vaši sprožilci, se lahko prizadevate, da se tem sprožilcem izognete ali se pripravite na odziv.
Pogosto smo ljubosumni, ko vidimo svojega prijatelja, kako je zadovoljen v družbi z drugimi, celo vam neznanimi ljudmi. Občutku ljubosumja se lahko uprete z mislijo, da ste hvaležni, da imajo prijatelji ljudi, ki jim ni vseeno za njih. In vice versa.
Razvijajte svojo samozavest. Prepoznajmo svoje interese in vrednote. Odstranite ali odmislite negativne vrednote, nepotrebnosti v življenju.
Ocenite resničnost sporočil – kar vidite na spletu, je le delček tega, kar se dejansko dogaja v zakulisju.
Veliko teh orodij za upravljanje lahko sprejmete sami, včasih pa so lahko situacije nekoliko bolj zapletene, še posebej, če niste prepričani, kje začeti. Pomaga vam lahko psiholog, ki je specializiran za medosebno terapijo ali kognitivno vedenjsko terapijo.
Pretežni vir navedb: dr. Amy Sullivan, psyD, The director of behavioral medicine at the Mellen Center for MS Treatment and Research at Cleveland Clinic
Se nadaljuje – FOMO marketing
