Zadnjih nekaj let lahko opažamo počasne, vendar odločujoče premike v finančni industriji na področju plačilnega prometa in storitev. Tehnološke inovacije in predvsem spremembe potrošnikovih navad so omogočile razvoj proizvodov in storitev, ki do sedaj niso bili potrebni ali mogoči. Žal pri tem lahko samo ugotavljamo, kako bankirji ne (u)vidijo oziroma ne predvidevajo, kaj se bo zgodilo na tem področju v roku naslednjih desetih let.
Res je, da je finančna industrija ena izmed redkih velikih industrij, ki v zadnjem času ni bila resno ogrožena zaradi novih igralcev na trgu. Vendar se vseeno ne moremo izogniti občutku, da se vodilni možje v industriji obnašajo popolnoma podobno, kot so se obnašali ljudje pri vodenju medijev, turizma in letalstva še pred nekaj leti.
Vsako industrijo bo najbrž prej ali slej napadel sindrom »airbnb«, kljub temu pa večina bankirjev meni, da v njihovem primeru ne bo tako. Verjetno se lahko zanašajo na zelo regulirano in relativno zaprto tržišče, ki jih ščiti in omejuje rast tehnoloških podjetij v finančni industriji, tako imenovanih “Fintech” podjetij. Še več, prav ti bankirji lobirajo in predlagajo zakone in predpise, ki bi tovrstnim podjetjem čimbolj otežilo vstop na trg. Vendar pri tem pozabljajo ali ne razumejo, da so tehnološka podjetja tako agilna in prilagodljiva, da lahko vedno izkoristijo posamezne dele regulative v svojo korist.
Prepričanje bankirjev, da jim stranke zaupajo in zaradi tega ne bodo iskale alternative, je temeljito zamajala kriza, ki se je začela leta 2008 kot posledica nikoli končanih finančnih škandalov. V trenutku so uporabniki začeli iskati alternativne finančne storitve, predvsem pa so se obrnili stran od klasičnih,konservativnih ponudnikov, ki so bili vzrok vseh finančnih prevar, škandalov in anomalij. Bankirjev stranke niso več videle kot partnerje, ampak kot ponudnike, ki vidijo samo svoje kratkoročne interese in dobičke.
Samozadostnost in površno gledanje na trg s finančnimi storitvami je bankirje pripeljala do dveh pogostih rešitev, ki so daleč od optimalnega razvoja storitev:
- Večina bank je razvila produkte, ki so komplementarni že obstoječim produktom in naj bi izboljšali uporabniško izkušnjo. Skoraj nikoli pa niso razvijali produktov, ki bi bili neposredni konkurenti in bi kanibalizirali obstoječe produkte.
- Eden izmed prvih korakov v razvoju tehnoloških finančnih proizvodov in storitev je ustanovitev inkubatorjev ali skladov tveganega kapitala, ki investirajo v start-up podjetja na področju finančnih tehnoloških rešitev. Seveda je tega investicijskega denarja veliko premalo, da bi si lahko hitro zagotovili konkurenčne proizvode in storitve.
Prva “Fintech” podjetja so ponujala proizvode in storitve, praktično identične bančnim proizvodom in storitvam. Pri tem so na novo zasnovala uporabnikovo izkušnjo in delno tudi poslovni model. Vendar celotnega poslovnega procesa niso postavili na novo. Bolj ali manj so zato predstavljali sinergijsko konkurenco (“co-petition” – cooperative competition) in ne direktne konkurence. Banke so v ozadju še vedno izvajale vse storitve, podobno kot je to pri mobilnem virtualnem operaterju, kjer operativne procese izvaja mobilni operater (primer v Sloveniji sta Debitel in Telekom). Res je, da je ta model dovoljeval, da so “Fintech” podjetja pridobila stranke, vendar so bila še vedno odvisna od bank, ki so tako ostale zmagovalke.
Vendar se razvoj “Fintech” podjetij ni ustavil na tem nivoju, temveč se je prilagajal spremembam v okolju.
Uporabniške izkušnje na spletnih platformah so zahtevale nove rešitve in spremembe, ki bi se prilagodile trenutnim trendom uporabnikov. Da bi lahko “Fintech” podjetja tem spremembam sledila, se je moral spremeniti njihov poslovni model. Tako je postalo osnovno vodilo, da se mora podjetje prilagajati trgu (tako imenovani “marketplace model”).
Zato lahko pričakujemo, da bo razvoj “Fintech” podjetij šel v dve smeri:
- “e-Banking” – tehnološka platforma za izvajanje vseh bančnih storitev;
- “e-Money” – tehnološka platforma za izvajanje finančnih transakcij.
Za pridobitev ene in druge licence je potrebno izpolnjevati pogoje v skladu z zakoni in predpisi centralne banke. Osnovna razlika med obema platformama je ta, da prva izvaja tudi storitev kreditiranja, druga pa ne.
Osnovna funkcionalnost, ki jo ponuja e-Money platforma, omogoča štiri proizvode oziroma storitve:
- Transakcijski račun – enaka funkcionalnost kot pri običajnem bančnem transakcijskem računu
- Elektronski denar
- Plačilne kartice – mednarodne predplačniške kartice (MasterCard, Visa itd.), ki omogočajo plačevanje po spletu in na POS terminalih
- e-Denarnica (e-Wallet) – elektronska denarnica, na katero so vezani vsi proizvodi in storitve, ki jih platforma omogoča. V bistvu je to oblika strankinega profila, na katerem so vezane vse storitve in proizvodi.
Tovrstna platforma bistveno izboljša uporabniške izkušnje glede na običajne bančne storitve in je prilagojena trenutnim razvojnim tehnološkim trendom. Njena običajno modularna zgradba omogoča preko vmesnikov “pripenjanje” dodatnih storitev, ki bi jih uporabnik želel imeti. Prav tako pa tudi omogoča “white label” produkte in denarnice, kar bistveno zmanjša stroške in olajša poslovanje tako imenovanih lojalnostnih in bonusnih sistemov. Podjetje, ki želi imeti svoj lojalnostni sistem, s svojo plačilno kartico enostavno “outsourca” storitev, ki je lahko uporabljena v zaprti zanki (kot npr. Mercator Pika) ali v odprti zanki. Stroški so bistveno nižji kot pri lastnem sistemu in tudi izkušnje uporabnikov so boljše, glede na to, da je sistem že v svoji osnovi narejen tako, da te izkušnje čim bolj optimizira.
Seveda se lahko ta platforma nadgradi v tehnološko platformo za izvajanje vseh bančnih storitev. Pri tem imamo dve možnosti razvoja storitev. Lahko jih “Fintech” podjetje samo razvija, ali pa jih “outsourca” pri tradicionalnih, že obstoječih ponudnikih. Če podjetje deluje po tržnem modelu, se odloči za slednjo možnost. Tako vse storitve tradicionalnega bančništva (krediti, hipoteke, upravljanje s premoženjem, investicijsko bančništvo, bančne garancije itd.) opravljajo tretje osebe – ki so lahko banke “starega kova”, finančne inštitucije in tudi “Fintech” podjetja.
Princip delovanja take platforme je sila enostaven in temelji na principu najboljše ponudbe. Predstavljate si, da iščete kredit za nakup vašega stanovanja. Povpraševanje pošljete na ”Fintech” platformo, pri kateri imate odprt svoj račun. Pri tem navedete vse običajne podatke, ki so potrebni za normalno ponudbo kreditiranja. Delna ocena vaše bonitete je tudi prepoznana glede na vaše transakcije, ki ste jih v preteklosti izvajali na platformi. Platforma na osnovi vašega povpraševanja sama išče pri ponudnikih (bankah) najboljšo varianto, ki vam jo ponudi.
Zaradi tržnega modela delovanja in uporabniške izkušnje bodo ”Fintech” podjetja imela svoj krog uporabnikov in model trženja finančnih storitev se bo obrnil. Banke bodo pripravljene plačati, da bodo prišle do uporabnika. To lahko najlažje ponazorimo s primerom, ko danes banke plačujejo spletnim stranem (npr. Autoscout.de), da lahko oglašujejo in ponujajo svoje storitve, jutri pa bodo plačevali ”Fintech” podjetjem, da bodo zaključili posel z njihovo stranko.
Modeli za vrednotenje storitve so različni, vendar sta se do sedaj uveljavila predvsem dva modela:
- Delitev marže (profit sharing) – izvajalec in ”Fintech” podjetja si po usklajenem ključu delita prihodke (maržo), ki jo plača uporabnik za storitev po veljavnem ceniku.
- Provizija za opravljeno storitev – izvajalec plača ”Fintech” podjetju za vsako storitev, ki jo ta opravi, provizijo, ki je definirana v pogodbi.
Za popolno neodvisnost ”Fintech” podjetja so potrebni gradniki, ki omogočajo popolno funkcionalnost storitev in proizvodov:
- programska oprema, ki je že v osnovi razvita za elektronski denar in elektronsko bančništvo;
- bančna licenca za zagotavljanje popolne neodvisnosti od ostalih bank;
- zelo močan sistem za upravljanje s kupci (CRM), ki omogoča podporo kupcem in preglednost nad opravljenimi transakcijami;
- procesi (skladnost in KYC), ki omogočajo nadzor poslovanja v skladu z zakoni;
- vmesniki, ki omogočajo priključitev tretjih.
Izgradnja vseh gradnikov in njihova povezljivost v enotno strukturo, ki deluje in ima pri tem še odlično uporabniško izkušnjo, ni tako enostavna, kot se zdi na prvi pogled. Pri tem je bistveno, da je sistem zgrajen modularno ter ima čim večjo možno stabilnost in zaščito.
V Sloveniji je bilo v preteklosti razvitih kar nekaj platform; nekatere med njimi so nas uvrščale v sam svetovni vrh po svoji inovativnosti in uporabniški izkušnji. Tako imamo že razvito platformo, ki ponuja popolno storitev na področju e-Denarja in ponuja edinstvene proizvode (npr. virtualna predplačniška kartica). Število njenih uporabnikov se lahko primerja oziroma jo uvršča v sam svetovni vrh (po številu uporabnikov na prebivalca). Žal tega potenciala do sedaj še niso izkoristili tisti, ki bi se ga morali najbolj zavedati (banke, veliki trgovci, podjetniki itd.). Morda pa se bo to spremenilo v prihodnje.
Kaj prinaša podjetnikom „Fintech” podjetje?
Uporaba storitev in proizvodov „Fintech” podjetij podjetniku omogoča enostavno in stroškovno učinkovito uporabniško izkušnjo. Model je lahko drugačen kot pri tradicionalnih bankah, kjer je enosmeren, pa tudi dvosmeren. Podjetnik ni samo uporabnik platforme, ampak je na njo tudi priključen kot ponudnik.
Predvsem za podjetnike, ki imajo širši krog lojalnih strank, omogoča platforma relativno enostavno izdelavo lojalnostnega sistema v zaprti ali odprti zanki. Tudi plačilne metode se lahko uporabljajo v zaprti ali odprti zanki in pri tem pod lastno ali mednarodno blagovno znamko. V nekaterih segmentih poslovanja pa tovrstna rešitev pomeni edino primerno in uporabniku prijazno rešitev. Prav gotovo je to najboljša rešitev za vse tiste podjetnike, ki imajo večina svojega posla opravljenega preko spleta (e-Commerce, e-Trading itd.).
Dejstvo je, da število transakcij, ki so nastale in bile izvedene preko interneta, iz leta v leto strmo narašča. Prisotnost v internetnem okolju je nujna za uspešno poslovanje in rast, in tega se je marsikateri podjetnik že zavedel. Žal pa je pogostokrat prehod iz običajnega v internetno okolje v večini primerov premalo domišljen in enostaven. Podjetnik predstavi na internetni strani svoje proizvode ali storitve, za plačilno metodo pa izbere eno izmed že uveljavljenih metod (kreditne kartice, predplačiniške kartice, PayPal itd.). Taka rešitev sicer omogoča poslovanje, vendar je le-to že v sami osnovi sila enostavno in ima za podjetnika omejeno vrednost – je zgolj orodje za izvedbo transakcije.
Za celovito integracijo podjetnikovih proizvodov in storitev je v sodobnem internetnem svetu potrebna uporaba »Fintech« platform, ki omogočajo podjetniku številne prednosti:
Kakšna je organiziranost poslovnih procesov, bom lahko opisal v drugi predstavitvi, saj je opis zelo obsežen in bi moral biti prilagojen točno določenemu tipu proizvoda ali storitve. Vsekakor pa je možno za vsak proizvod ali storitev izdelati poslovne procese tako, da zagotavljajo visoko uporabniško izkušnjo in zadovoljstvo na eni strani, čim nižje stroške in tveganje za podjetnika na drugi strani in prilagodljivost sistema na tretji strani.
Prihodnost storitev v finančni industriji bo zahtevala temeljite spremembe, in te so že spoznala podjetja, ki sodijo med tako imenovana Finančno-tehnološka podjetja (FTP ali Fintech podjetja). Neposredne vplive teh sprememb bodo čutili vsi uporabniki, tudi podjetniki in celotna poslovna javnost. Vprašanje časa je samo, kdaj bodo to posamezniki spoznali in usvojili.
Darwin je v razlagi svojega nauka o evoluciji dejal:
»Zmagali ne bodo največji in najmočnejši, ampak najbolj prilagodljivi in hitri.«
Prav gotovo to velja tudi v finančnem svetu.